Potem ko se tudi v Sloveniji kmetovalci srečujejo z enormnim povečanjem cen gnojil, zlasti dušikovih, in njihovim pomanjkanjem, nas je zanimalo, ali obstajajo kakšne alternative mineralnemu gnojenju z dušikom. O tej temi smo govorili z Marjeto Miklavc, specialistko za varstvo rastlin, zaposleno na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.
Alternative so v organskih gnojilih in v zelenem gnojenju
Alternativa za mineralna dušikova gnojila so vsa organska gnojila. Organska gnojila so: hlevski gnoj, ki je sestavljen iz iztrebkov domačih živali, pomešanih s steljo (slama, žagovina…), ali tekoča organska gnojila: gnojevka, gnojnica, digestat iz bioplinarn. Tudi kompost štejemo med organska gnojila, ki je lahko mešanica rastlinskih ostankov in tudi živalskih iztrebkov. “Za zeleno gnojenje na njivah so dobrodošle mešanice rastlin, ki jih posejemo po glavnih posevkih, predvsem po žetvi žit in oljne ogrščice, in nam zelo obogatijo tla s humusom in glavnimi hranili. Za zeleno gnojenje je primerno sejati različne mešanice, sestavljene iz metuljnic, ki nam prav tako pustijo dušik v tleh in križnic, kot so bela gorjušica, krmne ogrščice, meliorativna redkev, … Razne mešanice rastlin nam dajo veliko zelene mase in s tem hranil ter humusa, ki tudi dobro zadržuje vlago v tleh,” je pojasnila Miklavčeva.
Kmetje že tako iščejo vse rezerve, da bi zmanjšali uporabo predragih mineralnih gnojil. “Največ rezerv je v sami rodovitnosti tal. Svetujemo jim, naj dajo vzorce zemlje za osnovno analizo, da vidijo, kakšne so vsebnosti fosforja, kalija, humusa in kakšen je pH tal. Na podlagi tako opravljene analize izboljšajo stanje tal. Glede vsebnosti dušika v žitih smo ob dognojevanju žit spomladi priporočali opravljanje hitrih nitratnih testov, kjer se vidi, koliko dušika še potrebujejo rastline, za okopavine, kot so koruza, soja, oljne buče in vrtnine, pa smo priporočali analizo na hitri nitratni talni test, na podlagi katerega smo priporočali, kakšno dognojevanje z dušikom je potrebno,” še pravi Marjeta Miklavc in dodaja, da je za doseganje visokih rentabilnih pridelkov vsekakor nujna uporaba mineralnih dušikovih gnojil, ki hitro delujejo in so takoj na razpolago rastlinam. “Pridelovalci vsekakor delajo na tem, da imajo rodovitna, dobro založena tla s hranili, da sejejo rastline za zeleno gnojenje, da uporabljajo organska gnojila, kjer jih imajo na voljo. Vsi sicer nimajo te možnosti. Ekološki pridelovalci pa morajo še vsekakor bolj skrbeti za dobro rodovitnost tal, za zeleno gnojenje na njivah, za kroženje hranil z uporabo organskih gnojil, lahko pa uporabljajo tudi dovoljena ekološka gnojila. Tudi sama obdelava tal pri vseh pridelovalcih je zelo pomembna, predvsem za zadrževanje hranil in vlage v zgornjih plasti tal.”
Dušikovih gnojil ne moremo zamenjati za fosforjeva in kalijeva
Na vprašanje, ali je kratkoročna alternativa dušičnim gnojilom gnojenje s kalijem in fosforjem, Miklavčeva odgovarja: “Ne moremo zamenjati dušikovih gnojil za fosforjeva in kalijeva, kajti vsa, poleg ostalih mikrohranil, so potrebna za dobro rast posevkov. Vsa potrebna hranila za rastline morajo biti v optimalnem obsegu na voljo.”
“V teh časih je zelo pomembno, da smo kot država preskrbljeni s hrano, ki je pridelana pri nas, da smo čimbolj neodvisni. Kot državljani pa, prosim, spoštujmo kmete, pridelovalce hrane, ki se zelo trudijo in so zelo prepuščeni tudi vremenskim razmeram in tržnim razmeram,” zaključuje naša sogovornica.
