V spominskem parku mariborskega pokopališča Dobrava so se dopoldne začele slovesnosti ob pokopu žrtev povojnih pobojev iz Hude Jame. Žrtvam so se danes med visokimi gosti že poklonili predsednik DZ Milan Brglez, nato pa skupaj tudi predsednika Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Kolinda Grabar-Kitarović. Med žrtvami je bilo namreč veliko Hrvatov.

Država izpolnila svojo dolžnost

Predsednik DZ Milan Brglez, ki je v spominskem parku položil venec, je ob tem dejal, da danes država izpolnjuje svojo civilizacijsko dolžnost. “Iz pietete delati politične točke, pa je zame nedopustno in nesprejemljivo,” je dodal.

Tudi hrvaška predsednica je položila venec pri kapelici, nato pa sta skupaj s predsednikom Pahorjem odšla do kraja, kjer bodo popoldne pokopali več kot 700 žrtev pobojev. Kot je dejala, ob takšnih priložnostih običajno ne daje izjav, a je danes pomembno nekaj povedati “zaradi zgodovine in predvsem zaradi prihodnosti”, medtem ko predsednik Pahor ni dajal izjav.

Dostojanstveno pokloniti se žrtvam

“Prišla sem se poklonit vsem Hrvatom in vsem drugim žrtvam množičnih pobojev s strani komunističnega režima po drugi svetovni vojni. Vsaka žrtev zasluži pieteto in danes je dan, ko se moramo v miru, z dostojanstvom in pieteto pokloniti žrtvam. Zgodovinsko resnico pa je treba ugotoviti, ker je potrebna za boljšo prihodnost,” je dejala Grabar-Kitarovićeva.

​

Iz Zagreba so danes sporočili, da se bosta poleg predsednika sabora Boža Petrova in delegacije pogreba udeležila tudi hrvaški premier Andrej Plenković ter podpredsednik vlade in zunanji minister Davor Ivo Stier. Plenković je napovedal, da bo vlada pripravila institucionalni pravni model za iskanje prikritih grobišč na Hrvaškem ter odprla celotno arhivsko gradivo, da bi žrtve dobile pravico do groba ter postale “del sprave in kolektivnega nacionalnega spomina”.

Potem ko se je že dopoldne v spominskem parku mariborskega pokopališča Dobrava začelo celodnevno slovo ob pokopu nekaj sto žrtev povojnih pobojev, ki so jih tja prepeljali iz Hude Jame pri Laškem, je pred popoldansko pogrebno slovesnostjo potekala še maša v mariborski stolnici. Vodil jo je nadškof Alojzij Cvikl, ki je pozval k spravi in odpuščanju.

“Danes pa naj poleg molitve za te naše drage rajne vsak od nas na oltar položi tudi našo prošnjo, da bi vedno in povsod, kot posamezniki in kot narod, pogumno in z zaupanjem iskali pot v prihodnost. To bomo storili, če bomo pripravljeni skupaj iskreno iskati resnico ter če si bomo ob storjenih napakah, stranpoteh in krivicah dosledno priznavali svoje napake in si medsebojno odpuščali ter šli po poti sprave,” je dejal Cvikl.

Maša v mariborski stolnici

Ob tem je poudaril, da je za verujoče sprava Božji dar in spomnil na misel Andreja Dimitrijeviča Saharova, da sprave ne moremo hoteti le zase, pač pa je sprava naloga za vse človeštvo. To po njegovih besedah pomeni, da tudi sprave v našem narodu ne bo brez našega prizadevanja in brez odpovedovanja in brez žrtve, predvsem pa ne brez nenehnega prizadevanja za “spreobrnjenje in prizadevanja, da skupaj potrpežljivo in ponižno v ljubezni iščemo resnico in jo sprejmemo”.

Upanje, da bomo izvedeli kdo so konkretne žrtve

“Imejmo pogum priznati vsak svoj del krivde in si sezimo v roke ter s tem omogočimo vsem žrtvam, poleg pravice do groba tudi večni mir in pokoj,” je dejal Cvikl in dodal, da je naloga, ki nam jo dajejo žrtve Hude Jame, da v sebi in med nami krepimo sile dobrega ter se zavzemamo, delamo, živimo in se darujemo za resnico in za vrednote, ki svet, povezujejo in ga tako ohranjajo. “Naredimo vse, kar je v naši moči, da se krivična in krvava dejanja polpreteklosti nikoli več ne bi ponovila,” je dejal.

Cvikl je ob tem tudi izrazil upanje, da bo tokratni pokop posmrtnih ostankov žrtev omogočil njihovo poznejšo sledljivost ter da bomo v prihodnosti izvedeli, kdo so konkretne žrtve in jih bo nekoč mogoče z imeni in priimki ter drugimi podatki pokopati v njihove domače družinske grobove.

Pogrebne maše so se udeležili visoki predstavniki države

Slovenski škofje so po njegovih besedah pozdravili prizadevanja državnih ustanov in civilno-družbenih organizacij, da se končno zagotovi pokop vseh izvensodno umorjenih žrtev po drugi svetovni vojni. Ob tem pa je spomnil, da so tudi sami želeli vse žrtve iz Hude Jame pokopati v spominskem parku Teharje, saj so se s strani mnogih svojcev Teharje pojavile kot poseben kraj spomina.

Pogrebne maše so se v mariborski stolnici poleg škofov in svojcev žrtev udeležili tudi visoki predstavniki države in lokalnih skupnosti.