Danes so se uradno začela gradbena dela na projektu “SI-Geo-Electricity – Pilotna geotermična elektrarna na obstoječi plinski vrtini Pg-8, pilotni projekt”. Minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Aleksander Jevšek je izrazil zadovoljstvo, da je projekt v javnosti dobil velik odziv. S svojo navzočnostjo pa je želel dati projektu dodaten pomen.
“Projekt je v veliki meri sofinanciran iz tako imenovanega norveškega mehanizma. Gre za okoli 630.000 evrov iz tega mehanizma, okoli 160.000 pa je prispeval tudi investitor Dravske elektrarne,” je še dejal.
Namen projekta je povečanje obnovljive električne energije z izgradnjo prve pilotne geotermično elektrarne v Sloveniji.
Lendavski župan Janez Magyar je dejal, da je danes zgodovinski dan za Lendavo in Slovenijo: “S postopki in aktivnostmi za uporabo geotermalne energije smo v Lendavi začeli že pred več leti in ta vir uporabljamo na področju turizma, kmetijstva ter daljinskega ogrevanja. Sedaj pa se odpirajo priložnosti za pridobivanje električne energije. Želimo, da ta pilotni projekt prinese ustrezne rezultate.”
Gradbeno dovoljenje so prejeli lani maja
Dravske elektrarne Maribor (DEM), družba iz skupine Holding Slovenske elektrarne, so maja lani s strani Upravne enote Lendava prejele gradbeno dovoljenje za gradnjo geotermične elektrarne na vrtini Pg-8, ki bo služila kot demonstracijski projekt dobre prakse in bo omogočila povečanje izrabe geotermične energije.
Raziskovalno-pilotni projekt v naselju Čentiba v občini Lendava bo izkoriščal geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov in je kot takšen prvi v Sloveniji.
Elektrika se bo proizvajala s pomočjo toplote
Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne prihaja v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je zacevljena in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena. V zatesnjeno vrtino se bo vstavil dvocevni sistem dolžine približno tisoč metrov. Geotermična elektrarna na vrtini Pg-8 bo sestavljena iz podzemnega dela, tj. gravitacijske cevi, in nadzemnega dela, tj. hladilnega sistema in strojnice.
Gravitacijska cev s tehničnega stališča predstavlja vrtino, v katero sta vgrajeni dve vzporedni cevi z manjšim in večjim premerom. Skozi cev manjšega premera se bo uvajala tekoča hladilna snov s površja, ki se zaradi gravitacije usmeri navzdol in se ob ustrezni regulaciji z naraščanjem temperature z globino počasi uparja.
Pregreta para hladilne snovi se vrača na površje po cevi večjega premera, ki se izkorišča za proizvodnjo električne energije z ORC (Organski Rankinov cikel) podobnim postrojem.
Funkcija hladilnega sistema je odvod odvečne toplote medija po končani proizvodnji električne energije. Strojnica bo v kontejnerju, ki bo postavljen tik ob vrtini.
Direktor DEM Mag. Damjan Seme je ponosen, da so projekt pripeljali do te točke, da se lahko začnejo opravljati gradbena dela. Po njegovih besedah je projekt inovativen, saj uporabljajo že uveljavljene tehnologije. “To bo prva aplikacija tega principa v Sloveniji, ki je plod slovenskega znanja na slovenskih tleh. Izvedba projekta predstavlja novo stopnico na poti razvoja in prehoda v nizkoogljično družbo, kar so tudi strateške smernice sveta. Projekt je dodana vrednost za lokalno skupnost kot tudi za celotno Slovenijo.”
Energetska kriza je prinesla nove izzive
Direktor Petrol Geo Štefan Hozjan je v svojem govoru opozoril na nove izzive, ki jih je s sabo prinesla energetska kriza, in s katerimi se prej nismo morali ukvarjati. Prav v geotermični energiji vidi morebitno rešitev.
“Ravno izkoriščanje geotermalnega potenciala, ki danes dobiva nov zagon, lahko pomembno prispeva del rešitve k mozaiku reševanja nastale situacije. Tovrstni projekt pa bo poleg odgovor na energetsko krizo prinesel tudi dve zelo pomembni prvini. To sta dolgoročna ekološka sprejemljivost in razbremenitev okolja.”
Po njegovih besedah bodo s projektom pridobljeni pomembni rezultati, ki bodo iztočnica za uporabo še drugih vrtin z namenom izkoriščanja potenciala za proizvodnjo električne energije.
Kaj pomeni uspeh projekta za uporabnike?
Seme je pojasnil, da bo moč elektrarne 50 kilovatov, na leto pa bo zagotovila 400 megavatnih ur električne energije. “To je oskrba z električno energijo za približno eno večje naselje,” je orisal.
Proizvedena energija se bo prodajala na trgu, in sicer pod takšnimi pogoji, kot se prodaja električna energija iz obnovljivih virov.
Uspeh tega projekta pomeni za uporabnike pomeni nove megavatne ure iz obnovljivega vira “To je dobro za uporabnike, Slovenijo in za zmanjšanje CO2 vpliva v ozračje,” je za nas pojasnil direktor DEM.
Kako pa bo glede cene te električne energije? Seme nam je pojasnil: “Imamo dereguliran trg, uredbe so takšne kot so, kapice so takšne kot so in cena bo temu primerna. Torej električna energija se proda na trgu, odvisna bo od trgovca, na kakšen način in za koliko proda po megavatu.”
Potencial pod zemljo je v Sloveniji velik
Direktor Geološkega zavoda Slovenije dr. Miloš Bavec je pojasnil, da ima Slovenija izjemen potencial za rabo geotermalne energije. Še prav posebej velik potencial ima severovzhod Slovenije.
10 odstotkov vrtin bi lahko še danes uporabili za proizvodnjo tople vode. S projektom pa bodo ugotovili, koliko je drugih za pridobivanje toplote.
“Potencial je ogromen, tukaj ga poznamo. Resnično pa upamo, da bo razvoj šel v smer, da bomo lahko tudi drugod po Sloveniji ta potencial prepoznali bolje in ga tudi bolje uporabili,” je dodal.