7-dnevno povprečno število okužb po današnjih podatkih znaša 744. V bolnišnicah se še vedno zdravi 584 obolelih s covid-19.

Razmere v bolnišnicah se umirjajo

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je poudarila, da je pri sproščanju ukrepov pomembno, da se ne sprosimo preveč: “Premišljeno izbirajmo svoje destinacije za obisk krajev po Sloveniji. Tudi v trgovskih centrih dosledno upoštevajmo vse ukrepe.” Še vedno smo po besedah državne sekretarke enotna covid bolnišnica. Bolnišnica Sežana in bolnišnica Topolšica v tej fazi nista več covid bolnišnici, ostale bolnišnice so še vedno covid bolnišnice. “Trenutno imamo prvo fazo sproščanja, zmanjšali smo zmogljivost vseh bolnišnic, priporočilo je, da imajo slovenske bolnišnice 10 odstotkov postelj namenjenih covid bolnikov, bolnišnica Golnik pa ima za tovrstne bolnike namenjenih 15 odstotkov kapacitet,” je pojasnila Fortejeva.

V bolnišnicah naj bi bilo opravljenega 75 odstotkov rednega programa.

Ko pade število bolnikov pod 184, bodo nekatere bolnišnice izstopile iz enovite covid bolnišnice in lahko pričnejo z rednim programom. V urgentnih centrih vse bolnišnice ohranijo sive cone, kjer izolirajo paciente s sumom na covid. Če je pacient pozitiven, se glede nadaljnje obravnave prerazporedi glede na izhodno strategijo.

V tretji fazi, ko pade število pod 250, bodo covid bolnišnice le še nekatere večje bolnišnice. Ko pa število obolelih pade pod 100, ostanejo covid bolnišnice le še UKC Maribor, UKC Ljubljana in Golnik. Ko bo število bolnikov padalo, se bodo bolnišnice lahko pričele ukvarjati z rednim programom. Država je izdala naročilo za dodatnih milijon hitrih testov. Javno naročilo je objavljeno na Portalu javnih naročil. Rok za oddajo ponudbe je 10. marec 2021. Starejši od 80. let bi lahko bili v tem tednu že cepljeni z drugim odmerkom. Danes smo v Slovenijo prejeli več kot 22.000 doz Pfizerjevega cepiva.

Nekateri učenci bolj veseli vrnitve v šolo, drugi manj

Ravnateljica Osnovne šole Rada Robiča Limbuš Mojca Kirbiš je pojasnila, da so se ob vrnitvi učencev v šole, prilagajali razmeram in se izobraževali. “Strokovni delavci smo se v tem času izobraževali, se učili uporabljati različna spletna orodja, pripravili prilagojene urnike, prav tako pa smo učence učili uporabe različnih spletnih orodij, npr. uporabe spletnih učilnic, elektronske pošte,” je pojasnila Kirbiševa.

V zadnjih tednih je zelo upadla motivacija pri učencih, zato so v zadnjih tednih delali preko videokonferenc. Učenci so delali v skupinah, kar je bilo dobro sprejeto med učenci. Pouk na daljavo pa je prinesel tudi prednosti. “Kljub težki situaciji nam je uspelo, v tem obdobju so se tudi med nami stkale posebne vezi, drugačne, kot v šoli,” je poudarila Kirbiševa. Vsi učenci razredne stopnje so se veselili vrnitve v šole, učenci višjih razredov, pa bi raje nadaljevali s šolanjem na daljavo. Veliko pozornosti bodo morali učitelji nameniti ponovnemu vzpostavljanju šolskih ritualov.

Največ težav predstavlja po besedah ravnateljice limbuške osnovne šole šolska prehrana. Še vedno ne zmoremo zagotoviti polnega izvajanja vseh priporočil med kosilom otrok.