Z uvedbo evra se je sicer pojavila cenovna stabilnost, v desetletju pred prevzemom evra je letna inflacija namreč v povprečju znašal okoli 6 odstotkov, po prevzemu evra pa le dva odstotka. Kot je za Siol pojasni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Igor Master, smo z evrom v krizi odnesli bolje, kot bi, če bi še vedno uporabljali tolarje.

“Sicer smo imeli polno bančno krizo, a če bi imeli tolar, bi imeli še valutno, ki bi precej bolj neposredno vplivala na znižanje življenjskega standarda,” je pojasnil za Siol.

Evro lažji za poslovanje

Kot prednosti skupne valute navaj tudi lažjo mednarodno trgovino in lažja potovanja, saj nam ni tako pogosto potrebno obiskovati menjalnice, podpisana pa je bila tudi krovna pogodba, ki Slovenijo zavezuje k fiskalni disciplini, kar predstavlja varovalko pred nesmiselno porabo proračunskega denarja, piše Siol.

A če povprašamo Slovence, je evro prinesel zgolj višje cene, od hrane do energije, kot še nekaterih drugih osnovnih življenjskih potrebščin. V vsem času od uvedbe evra so se nekatere storitve in statistično gledano cene zvišale za okoli 20 odstotkov. A po drugi strani je povprečna neto plača za 35 odstotkov višja kot pred uvedbo evra, piše Svet kapitala. A vseeno so cene šle navzgor, včasih si lahko z desetimi evri zapustil prehrambeno trgovino s polno vrečko, dandanes temu ni več tako.

Hrana se je podražila za okoli 38 odstotkov, sadje pa za kar 
70 odstotkov.

Cene so se dvignile, a ekonomisti pravijo da se niso

Recimo, skodelica kava je pred uvedbo evra stala približno 80 centov, dandanes zadnjo odštejemo 1,20 evra, zvišale pa so se tudi cene alkohola. Za kar 60 odstotkov pa so se v obdobju evra podražili tobačni izdelki, za kar pa so bile v veliki meri krive trošarine. Podražile pa se je tudi sadje in brezalkoholne pijače, za nekje 38 oziroma 70 odstotkov. Recimo jabolka so leta 1991 stala približno 15 centov, danes za kilogram odštejemo lahko že tudi slaba 2 evra.

Vendar po drugi strani slovenski ekonomisti ugotavljajo, da je rast cen življenjskih potrebščin ocenjen na zgolj 0,2 odstotne točke. Pri čemer se je rast cen priposovala vplivu rasti in pregrevanju gospodarstva ter globalnih cenovnih šokov na področju hrane in energije. A dodajajo, da je velika večina trgovcev in gostincev prehod iz ene valute v drugo izkoristila za dvig cen. Velikokrat se je zgodilo da so v ceni sami premaknili vejico in tako je deci soka iz 120 tolarjev, v enem dnevu stal že 1,20 evra. Kot še poudarja Masten, pa je z vidika kupne moči in ohranjanja življenjskega standarda evrop precej boljši kot tolar.

Nam je šlo pred 15. leti bolje?

Neto plače prebivalcev so se v povprečju dvignile iz 701,90 evra na 1.092,74 evra, izvozimo pa neprimerljivo več blaga, iz 12 milijonov evrov smo skočili na 30 milijonov. Stopnja brezposelnosti pa je padla iz 6,3 na 5,1.