V predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2023 in predlogu proračuna za leto 2024 se prepletajo ukrepi za blažitev posledic covidne in energetske krize, vanju pa so vključeni tudi strukturni ukrepi za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami.
Glede na predlagana proračunska dokumenta se prihodki za prihodnje leto zvišujejo za 13 odstotkov na 13,38 milijarde evrov, odhodki pa za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov. V letu 2024 naj bi se prihodki dodatno povečali na 13,79 milijarde evrov, odhodki pa znižali na 15,51 milijarde evrov.
Predlagana novela zakona o SDH naj bi medtem zagotovila nemoten prenos premoženja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na SDH. Vlada načrtuje, da se bo pod okrilje SDH v neposredno last države prenesel tudi kapitalski delež Elesa v družbi Talum. Prav tako bodo pod SDH prešle družbe DRI, Slovenski državni gozdovi in Holding Kobilarna Lipica.
Minimalni življenjski stroški pa bi se lahko glede na končno poročilo Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki ga je pridobila STA, v primerjavi z letom 2017, ko so bili nazadnje izračunani, zvišali za 9,2 odstotka na 669,83 evra. Višina teh stroškov med drugim vpliva na višino minimalne plače, denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Nova minimalna plača bi ob potrditvi tega zneska v letu 2023 znašala najmanj 803,80 evra neto (letos 749,73 evra neto). Od lani se namreč za njen izračun uporablja nova formula, po kateri je omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. Se pa minimalna plača usklajuje še najmanj z inflacijo.
STA
