Na GZS pozdravljajo novico, da so voditelji držav članic EU podprli predloge Evropske komisije glede spopadanja z energetsko krizo. Opozarjajo pa, da bo treba te predloge še prenesti v uredbe, kar bo zahtevalo dodaten čas, ki da ga gospodarstvo nima. Od slovenske vlade zato nacionalni sveženj ukrepov pričakujejo v prvem tednu novembra.

Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je spodbudno, da so se voditelji EU zavzeli, da bi lahko pri soočanju z energetsko draginjo uporabili 40 milijard evrov sredstev, ki so ostala na razpolago v preteklem finančnem okviru. To naj bi ohranilo enake konkurenčne pogoje in celovitost evropskega enotnega trga.

“Enostranske rešitve posameznih držav članic namreč ustvarjajo neenakopravne pogoje za poslovanje podjetij. Na to in na prepočasnost ukrepanja slovenske vlade je ta teden opozoril tudi upravni odbor GZS,” so spomnili.

Za pomoč bodo podjetja lahko prosila od novembra dalje

Kot so tudi izpostavili, je zaenkrat slovenskemu gospodarstvu na voljo le pomoč v okviru pred kratkim noveliranega zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen zemeljskega plina in elektrike. Podjetja bodo lahko za pomoč prosila od 1. novembra naprej, “vendar še do danes nismo prejeli tolmačenja določila, ki od podjetij, prosilcev za pomoč, zahteva podpis izjave o vključevanju maksimalno 10-odstotnega zvišanja cen energentov v končne produkte in storitve”. “Bojimo se, da se podjetja ne bodo odločila zaprositi za pomoč, če ne bodo jasno določeni kriteriji preverjanja tega določila,” so podčrtali.

Po njihovih besedah se mudi s pripravo ukrepov subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. Ministrstvo za delo medtem šele pripravlja predlog novega zakona, so kritični.

Na GZS so vnovič poudarili, da so nekatera podjetja v Sloveniji že zmanjšala ali ukinila proizvodnjo in tudi za prihodnje napovedujejo podobne ukrepe. “To bi lahko imelo neslutene posledice za celotno slovensko gospodarstvo, ki je prek dobavnih verig močno prepleteno. Strokovnjaki tudi na evropski ravni opozarjajo na grožnjo deindustrializacije Evrope, v kolikor se cene energentov ne bodo čim prej znižale. Obstaja bojazen, da bodo energetsko intenzivna podjetja primorana zapirati svoje proizvodnje v Evropi, ki bi tako postala odvisna izključno od uvoza materialov iz drugih koncev sveta, kjer so cene energentov nižje (predvsem ZDA in Azija), kjer pa ima proizvodnja nekajkrat višji ogljični odtis kot v EU,” je poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka.

EU je sklenila dogovor o ukrepih

Voditelji EU so danes ponoči na zasedanju v Bruslju dosegli dogovor o ukrepih za soočanje z energetsko draginjo. Evropsko komisijo in Svet EU so pozvali, naj “nujno predložita konkretne odločitve” glede ta teden predstavljenih predlogov komisije in dodatnih ukrepov, ki so jih določili v sklepih današnjega zasedanja.

Med temi ukrepi je tudi začasni dinamični cenovni koridor za transakcije z zemeljskim plinom, da bi takoj omejili presežne cene plina. Po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen gre za omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF, ki velja za glavno trgovalno vozlišče v Evropi. To je komisija predlagala že v predlogu uredbe, ki ga je predstavila v torek.

Poleg tega so se voditelji zavzeli za oblikovanje dodatnega indeksa za določanje cen plina v pogodbah, ki bo bolje odražal razmere na plinskem trgu, do začetka leta 2023. Določanje cen namreč trenutno temelji indeksu, vezanem na TTF, ki pa ne odraža več razmer na trgu. Pozvali so še k pripravi začasnega okvira EU za omejitev cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, še piše v sklepih. Komisija sicer tega v svoj predlog ni vključila.

STA