Mnenja so se v razpravi državnih svetnikov kresala zlasti o vprašanju, ali se s poseganjem v 37. člen zakona o vodah možnost gradnje objektov na vodnem in priobalnem zemljišču širi ali oži. Doslej je namreč lahko vlada z odločitvijo o zožitvi priobalnega pasu ob vodi dovolila tudi povsem zasebno gradnjo, v skladu z novelo pa bi bila na podlagi vodnega soglasja in občinskega ali državnega prostorskega načrta lahko dovoljena gradnja objektov v javni rabi ter enostavnih objektov.

Brez zakona ne bo kolesarske poti ob Savi

“Zakon ne posega v pitno vodo, se ne dotika odpadnih vod in ne lastninske pravice na vodnih zemljiščih,” je poudaril državni svetnik Srečko Ocvirk. “V našem okolju ta sprememba rešuje bistvene težave,” je dodal in izpostavil, da brez tega zakona denimo ne bo kolesarske poti od Ljubljane do Dobove ob reki Savi. Svetnik Franjo Naraločnik je poudaril, da občine številne “pomembne premike” zelo pozdravljajo. Vseeno pa je menil, da je treba dati možnost, da izpostavijo svoje pomisleke, tudi civilnim iniciativam, ekološkim združenjem, strokovni javnosti in znanstvenikom. “Moj glas bo namenjen potrebnemu času za presojo dopolnil in pojasnil, ob tem pa želim, da bi se čim prej odpravili dvomi ter bi dobro predlagani ukrepi, ki niso sporni, čim prej zaživeli,” je dejal.

Svetniki kritični do odnosa oblasti do njenih kritikov

“Postal je že običaj, da se nihče ne pogovarja z nikomer. Takoj, ko kdo malo dvigne glavo in reče oblasti, da nekaj morda ni v redu, je takoj obtožen politikanstva, zavajanja, neznanja branja zakonov, nerazumevanja, pomanjkanja dialoga in podobno,” je bil kritičen svetnik Petek Požun.

Postal je že običaj, da se nihče ne pogovarja z nikomer. Takoj, ko kdo malo dvigne glavo in reče oblasti, da nekaj morda ni v redu, je takoj obtožen politikanstva, zavajanja, neznanja branja zakonov, nerazumevanja, pomanjkanja dialoga in podobno.

Branimir Štrukelj pa je spomnil, da noveli zakona nasprotuje “kompleksna in zelo široka pahljača stroke in civilne družbe“. Vladi je očital, da je ponovno uporabila že videno metodo – če ne bo zakona, tudi ne bo sredstev za skrb za vodotoke. Podobno tehniko je vlada uporabila že pri protikoronskih zakonih, kjer je v interventni zakon “zmeraj še nekaj dala zraven“, je očital.

Igor Velov je menil, da “zakon ureja marsikaj, kar je zdaj narobe … ampak po drugi strani pušča dvom o določenih stvareh, pušča neko nejasnost in možnost zlorab“. Izpostavil je, da bo gradnja objektov v skladu z novelo možno glede na odločitev občinskih organov, to pa pomeni 212 različnih upravljalcev in “masaker prostora”. Drugi svetniki so se postavili noveli v bran. “Prepričan sem, da se je pripravljalec zakona lotil sprememb z dobrimi nameni,” je dejal Dušan Strnad in pozval k zaupanju v občine oz. župane. “Zelo me žalosti, da postavljamo pod vprašaj občutek za odgovornost in pravičnost ljudi, ki sedijo v občinskih svetih,” je dejal predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Minister Vizjak brez zadržkov do referenduma

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak se v primeru, da pride do referenduma, “veseli pojasnjevanja“. Prav tako se je, kot je zatrdil, na temo zakona pripravljen strokovno soočiti s komer koli. V izjavi za medije po koncu seje je izrazil upanje, da bodo imeli pobudniki referenduma in predlagatelji zakona v medijih v primeru referenduma enak čas za predstavitev stališč: “Zaupam v zdravo pamet Slovencev, da se bodo prav odločili.”

V državni zbor so sicer danes že prispeli podpisi državljanov pod dvema različnima pobudama za referendum o omenjeni noveli. Gibanje Zdrava družba je svoji zahtevi priložilo 33.670 podpisov, v gibanju Za pitno vodo pa so zbrali več kot 9000 glasov podpore.

STA