Preiskovalna sodnica ptujskega okrožnega sodišča je zoper osumljenega za božični trojni umor v Gerečji vasi po ponedeljkovem popoldanskem zaslišanju odredila pripor zaradi ponovitvene nevarnosti. Na policiji, ki je osumljenca ovadila zaradi trojnega umora, še vedno molčijo o podrobnostih dogajanja. Mi pa smo se za komentar v povezavi z omenjeno družinsko tragedijo obrnili na dr. Miho Šošića in dr. Janjo Hojnik, oba zaposlena na Pravni fakulteti Maribor.
Dr. Miha Šošić, odvetnik in strokovnjak za kazensko pravo, zaposlen na Pravni fakulteti Maribor, je pojasnil, da je grožnja kaznivo dejanje. »Če nekdo z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja drugemu resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo oziroma druge dobrine je to po 135. členu Kazenskega zakonika samostojno kaznivo dejanje.«
Po izrečeni grožnji lahko policisti izrečejo prepoved približevanja ali predlagajo pripor
Po grožnji, izrečeni v okviru nasilja v družini, imajo policisti možnost, da se odločijo za izrek ukrepa prepovedi približevanja, v primeru obstoja pripornih razlogov pa lahko tožilstvo sodišču predlaga pripor. V zvezi s tem dr. Šošić pravi: “Četudi bi prišlo do grožnje in je to kaznivo dejanje, ni nujno, da bo zoper storilca odrejen pripor. Za konkreten primer ne vem, ali ga je policija predhodno obravnavala kot prekršek ali kot kaznivo dejanje grožnje. Očitno se za ukrep prepovedi približevanja niso odločili.”
Četudi bi prišlo do grožnje in je to kaznivo dejanje, ni nujno, da bo zoper storilca odrejen pripor.
“Drugi ukrep, ko je podan sum kaznivega dejanja, bi lahko bil tudi pripor. Pri priporu se kaj takega sicer ne bi zgodilo, ni pa vedno mogoče odrejati pripora za vsako kaznivo dejanje.”
Grožnja je blažje kaznivo dejanje
Kaznivo dejanje grožnje je blažje kaznivo dejanje, kar se tiče zagrožene kazni (do 6 mesecev ali do 1 leta pri kvalificirani obliki). “V tem primeru je dejansko problem z vidika sorazmernosti, da bi se za tovrstno kaznivo dejanje odredil pripor. Zato ni mogoče trditi, da je bilo v tem konkretnem primeru karkoli narobe, ker ni bil odrejen pripor. Je pa res, da pri kaznivem dejanju s takšno zagroženo kaznijo ni običajno, da bi se odrejal pripor.”
V tem primeru je dejansko problem z vidika sorazmernosti, da bi se za tovrstno kaznivo dejanje odredil pripor. Zato ni mogoče trditi, da je bilo v tem konkretnem primeru karkoli narobe, ker ni bil odrejen pripor.
“Če bi policisti zaznali elemente resne grožnje, bi sicer lahko izrekli ukrep prepovedi približevanja, vprašanje pa je, če bi tak ukrep lahko preprečil nastalo tragedijo.”
So v Sloveniji storilci bolj zaščiteni kot žrtve?
Kako pa dr. Šošić komentira splošno prepričanje, da so v Sloveniji storilci kaznivih dejanj bolj zaščiteni kot žrtve? “S tem se ne strinjam. Imamo približno 70 odstotkov obsodilnih sodb na prvi stopnji. Je pa v vseh evropskih državah tako; če nimaš popolnega nadzora nad posamezniki, vedno obstaja nevarnost, da bo kdo nekaj nasilnega izvršil. Ne trdim, da je zaščita žrtev pri nas popolna, sploh pri takšnih akutnih ogrozitvah, ne moremo pa reči, da imamo veliko slabši sistem kot primerljive države. Na žalost je po mojem mnenju realnost taka, da nikoli ne bo mogoče v celoti preprečiti nasilnih kaznivih dejanj.”
Ne trdim, da je zaščita žrtev pri nas popolna, sploh pri takšnih akutnih ogrozitvah, ne moremo pa reči, da imamo veliko slabši sistem kot primerljive države.
“Če hočemo imeti določeno stopnjo svobode v državi, potem je vedno tudi tveganje, da bo nekdo izvrševal kazniva dejanja. Popolnega nadzora brez izgube svobode ni.”
V Sloveniji se večina nasilnih kaznivih dejanj izvršuje v družini
Ob tem pa dr. Šošić opozarja na še en slovenski fenomen: »V Sloveniji se večina nasilnih kaznivih dejanj izvršuje v družini, kjer se storilci obračajo zoper svoje partnerje, bivše partnerje ali družino. Verjetno bi bilo potrebno, glede na to, da je to v Sloveniji akutna zadeva, to upoštevati tudi s pravnega vidika. Po mojem mnenju je to z vidika nasilja pri nas skoraj največji problem.«
V Sloveniji se večina nasilnih kaznivih dejanj izvršuje v družini, kjer se storilci obračajo zoper svoje partnerje, bivše partnerje ali družino. Verjetno bi bilo potrebno, glede na to, da je to v Sloveniji akutna zadeva, to upoštevati tudi s pravnega vidika.
Dr. Miha Šošić ob koncu pove, da ne moremo reči, da je v konkretnem primeru družinske tragedije v Gerečji vasi kdorkoli od državnih organov zatajil. »Težko bi lahko trdili kaj takega. Mislim, da je kruta resnica, da lahko do tega pride tudi če noben ne zataji. Četudi bomo imeli strožje ukrepe in delo brez napak s strani tožilstva in policije, ni garancije, da se kaj takega nikoli ne bo zgodilo. Dokler imamo neko mero svobode v državi, bo prihajalo tudi do slabih stvari. Ne moremo pa čisto izničiti svobode. Za nazaj bi si vsi želeli, da vse potencialne storilce damo v pripor. Mislim, da takšnih stvari samo s pravom nikoli ne bomo mogli preprečiti.«
Dr. Janja Hojnik: Vse grožnje je potrebno obravnavati resno
Oglasila se je tudi dr. Janja Hojnik, ki je prav tako zaposlena na Pravni fakulteti Maribor, kjer se ukvarja z evropskim pravom, in sporočila, da je tudi njo trojni umor, ki se je zgodil v njeni neposredni bližini, zelo pretresel. “Sploh v času božiča, ko bi morali mediji poročati o pozitivnih in mirnih novicah.” Povedala nam je, da se sicer ne ukvarja s kazenskim pravom, njeno osebno mnenje pa je, da je potrebno vse grožnje obravnavati resno in da so grožnje same po sebi kaznivo dejanje oziroma bi vsaj morale biti. »Imamo nekoga, ki ukrade sendvič, pa je to kaznivo dejanje. Če pa nekdo grozi s pobojem družine, pa očitno lahko kar ostane na prostosti. Se mi zdi, da je v tem primeru zatajila tudi varnost države.«
Imamo nekoga, ki ukrade sendvič, pa je to kaznivo dejanje. Če pa nekdo grozi s pobojem družine, pa očitno lahko kar ostane na prostosti. Se mi zdi, da je v tem primeru zatajila tudi varnost države.
Hojnikova omenja še raznorazne forume, na katerih ljudje komentirajo dogajanje v Gerečji vasi: »Veliko ljudi pritrjuje temu umoru in pravijo, da si ženske to prosijo. To se mi zdi zelo nevarno, da se taki ljudje lahko sploh združujejo na forumih.«
