Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v pogovoru za spletni portal Siol ocenil, da se letos kaže večja učinkovitost zdravstvenega sistema, ker pa se je po epidemiji covida-19 povečal tudi priliv bolnikov, se čakalne dobe še nekaj časa ne bodo skrajšale. Spregovoril je tudi o možnostih ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Se bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje kmalu bistveno podražilo?
Del nove zdravstvene reforme, ki je ključni cilj aktualne vlade, je namreč tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po mnenju ministra je obstoječa oblika dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je bila implementirana pred tremi desetletji, danes daleč od tistega, za kar je bila zamišljena.
“Najprej bo treba najti 600 milijonov evrov, ki jih sedaj prispevamo iz lastnih žepov. In v luči vsega, kar nas čaka kot starajoče se prebivalstvo, izračunati, koliko denarja za zdravstvo bomo potrebovali. Ob tem, da je verjetno nesmiselno obremenjevati plače z zvišanjem prispevne stopnje, kar je bilo nenazadnje tudi jasno navodilo – torej breme plač moramo zmanjšati in treba je poiskati druge vire,” je dejal.
Pri vseh treh zavarovalnicah, ki nudijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, se po ministrovih besedah že kaže trend, posebej v letu 2022, pa tudi letos, da to zavarovanje prinaša bistveno večjo izgubo, kot so mislili in “se že na glas govori o dvigu premije”. “Pa ne za malo: za 10 evrov. In tudi s tem se bomo morali jeseni soočiti,” je napovedal.
Ta razprava bo po oceni Bešiča Loredana na vrsti pozno jeseni z ustreznimi izračuni, sledila bo natančna odločitev, kako ukiniti oz. nadomestiti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Možnosti je več, je dodal.
Čakalne vrste se ne krajšajo zaradi priliva bolnikov
Spregovoril je tudi o urejanju čakalnih seznamov. Kot je ocenil, je to področje urejeno v 99 odstotkih. “Imamo čakalne sezname, ki držijo, tudi ostajajo konstantni. Podatki kažejo, da se je v letu 2022 storilnost oziroma produktivnost že približala na raven iz leta 2019, čeprav še nismo tam … V letu 2023, januarja, februarja in marca, se kaže bistveno večja učinkovitost zdravstvenega sistema,” je dejal.
A se je, kot je opozoril, povečal tudi priliv bolnikov. “Ta ‘post-covidni rep’ obravnav kroničnih bolnikov, onkoloških bolnikov in drugih, ki se je povečal, nam verjetno povzroča, da bodo čakalne dobe še nekaj časa takšne, kot so. Osebno pričakujem, da bi se do jeseni ob taki produktivnosti, ki jo imamo danes v zdravstvenem sistemu, moral ta trend obrniti navzdol,” meni.
Bo zdravstveni sistem zdržal še tri leta?
Do 1. aprila naj bi bili sprejeti preostali kadrovski standardi in normativi za zaposlene v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Bešič Loredan ob tem pojasnjuje, da je 1. april okvirni datum. “Dejanski standard in normativ dela vseh zaposlenih v zdravstvu bo možno postaviti šele takrat, ko bomo imeli mrežo. Ko bomo imeli mrežo, ko bomo imeli število akutnih postelj, negovalnih, paliativnih postelj, bomo lahko videli, kako naprej,” je dejal.
Meni, da so na dobri poti, da v letošnjem letu standarde sprejmemo: “Potem se moramo pa prešteti in se vprašati, kdaj jih lahko implementiramo. Če bomo standarde prehitro implementirali, bomo imeli samo še več postelj v sistemu, ki bodo prazne.” Poudaril je, da mora biti strategija prenove slovenskega zdravstvenega sistema v dobršni meri zaključena 1. januarja 2025 in “dokončno v celoti v celem paketu” implementirana 1. januarja 2026. “Več časa nimamo,” je opozoril minister.
STA
