“Učinki interventnih ukrepov na trg dela so spodbudni, saj so omejili rast brezposelnosti. Brez ukrepov, predvsem ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga delodajalci prepoznavajo kot koristnega, bi se kriza odrazila v večjem številu brezposelnih oseb,” so povzeli na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sporočilu po današnji seji vlade, ki so ga posredovali iz urada za komuniciranje.
Učinki interventnih ukrepov na trg dela so spodbudni, saj so omejili rast brezposelnosti. Brez ukrepov, predvsem ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga delodajalci prepoznavajo kot koristnega, bi se kriza odrazila v večjem številu brezposelnih oseb.
Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 oz. osmi protikoronski zakon, ki je začel veljati 5. februarja, med dodatnimi ukrepi za omilitev posledic epidemije na področju dela in delovnih razmerij ureja tudi ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Po njem lahko delodajalci, ki izpolnjujejo pogoje, delavce napotijo na začasno čakanje na delo.
Oddanih 27.860 vlog
Delodajalci so v okviru osmega protikoronskega zakona do vključno 3. maja za koriščenje ukrepa začasnega čakanja na delo na zavod oddali 27.860 vlog za nekaj več kot 93.540 zaposlenih. Po vseh protikoronskih zakonih je zavod do vključno 20. maja za ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo delodajalcem izplačal 533,1 milijona evrov, in sicer 31.605 delodajalcem za 214.128 zaposlenih.
Predvidene finančne posledice podaljšanja ukrepa delnega povračila nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo za mesec junij so ocenjene v skupni višini 28 milijonov evrov ob predpostavki, da bo v juniju v ukrep vključenih 40.000 delavcev in da država delodajalcu povrne v povprečju 700 evrov na zaposlenega delavca, ki je na začasnemu čakanju na delo, so navedli.
STA
