Po grozljivem primeru poskusa umora v Mariboru pred nekaj dnevi, je na dan prišel podatek, da naj bi se storilec in žrtev poznala že od prej, 22-letnik pa je 20-letnico že dlje tudi zalezoval in z njo želel romantičen odnos. Ob tem se poraja precej vprašanj, denimo kdaj govorimo o zalezovanju, kdaj ga je smotrno prijaviti in zakaj veliko žrtev kaznivih dejanj tega ne stori pravočasno.

Žrtve ne vedo, česa je zalezovalec sposoben

Pred nedavnim dogodkom v Mariboru, ko se je 22-letni fant z nožem in sekiro grozljivo znesel nad 20-letno znanko, ker naj bi ta zavrnila intimno razmerje, je storilec žrtvi že grozil. Dekle je o razmerah govorilo s svojimi starši, ti so opozorili tudi storilčevo družino, poročajo mediji. Okrutni napadalec naj bi po navedbah Večera s seboj običajno nosil nož, policija pa je pred dnevi potrdila, da naj poškodoval lastnino žrtvine matere. Kljub naštetemu žrtev, katere življenje je dolgo viselo na nitki, še zmeraj pa ni izven življenjske ogroženosti, zalezovanja do usodne noči ni prijavila policiji. Zaskrbljene in prestrašene svojce naj bi celo prosila, naj tega ne storijo niti oni. Najbrž ni verjela, da bi ji “oboževalec” lahko kaj hujšega storil.

Kljub visoki številki prijav velja opozoriti, da do njih velikokrat sploh ne pride, ker se žrtve ali premočno bojijo zalezovalcev, v kolikor so nasilni, ali pa presodijo, da bodo situacijo lahko uredile same.

Kadar se storilec in žrtev poznata, se žrtev po navadi sicer zaveda, da je zalezovalec lahko tudi agresiven in se je z njegovo agresivnostjo nemara v preteklosti tudi že srečala. Kljub temu žrtve velikokrat ne verjamejo, da bi jih lahko zalezovalec dejansko poškodoval ali celo poskusil umoriti. Kot je za N1 pojasnila sociologinja dr. Jasna Podreka, se storilec včasih pred napadom navidezno umiri, morda celo predlaga srečanje, češ, da gre za sklepno dejanje, medtem pa kuje načrt, kako uničiti žrtev ali vse kar ji je ljubo. V mariborskem primeru se je storilec žrtve lotil na opisan način, ona pa je, kot kaže verjela, da bo s tem krog nadlegovanja prekinjen.

Lani so policisti obravnavali 88 primerov zalezovanja: “Če govorimo o kaznivem dejanju zalezovanja, smo v lanskem letu obravnavali 88 primerov, leto prej je to število znašalo 90, letos smo do sedaj obravnavali 47 primerov tega kaznivega dejanja.” Kljub visoki številki velja opozoriti, da do prijav velikokrat sploh ne pride, ker se žrtve ali premočno bojijo zalezovalcev, v kolikor so nasilni, ali pa presodijo, da bodo situacijo lahko uredile same. Primerov zalezovanja je torej v resnici še bistveno več.

Kot še izpostavljajo strokovnjaki, sicer slehernega zalezovalca ni mogoče stlačiti v enak predal, velikokrat pa gre za nesamozavestne osebe, ki se poslužujejo tudi čustvenega izsiljevanja, sploh kadar gre za neuslišano ljubezen. Pogosto na neki stopnji za izsiljevanje in zbujanje sočutja grozijo tudi s samomorom ali samopoškodovanjem. Kljub zbujanju sočutja pri žrtvi se je potrebno zavedati, da stopnjevanemu zalezovanju pogosto sledi poškodovanje žrtvine lastnine, celo znašanje nad ljubljenčki, grožnje bližnjim osebam. Nenazadnje pa  grožnje zlahka prerastejo v agresijo in celo umor.

Kdaj lahko govorimo o zalezovanju?

Zalezovanje je kaznivo dejanje in je kot tako opredeljeno, kadar neka oseba drugo osebo zasleduje, s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali preko elektronskih komunikacijskih sredstev in pri njem povzroči prestrašenost ali ogroženost, medtem pojasnjujejo na policiji. Že običajno darilo ali sporočilo, ki ga žrtev prejme in se ob tem ne počuti prijetno, je lahko smatrano kot zalezovanje.

Pomembno je, da žrtev vse dogodke beleži, ob tem pomisli tudi na priče in dokaze predloži ob prijavi dejanja policiji.

“Kaznivo dejanje zalezovanje se, v kolikor med osebama ni neke družinske ali partnerske povezave, preganja na predlog oškodovanca/ke. Žrtev lahko vedno poda prijavo, če se počuti zalezovano, saj je to samostojno kaznivo dejanje. Ob prijavi mora žrtev navesti vse podrobnosti zalezovanja, to pomeni da opiše kdaj, kje in na kakšen način jo je storilec zalezoval, ali je storilec z njo poskušal vzpostavil neposreden stik ali ne,” pojasnjujejo na policiji.

Podano prijavo policija sprejme in sproži preiskavo, v kolikor je potrebno: “Policija vse prijave, ki jih podajo žrtve sprejme, zbere vsa potrebna obvestila ter po zaključku preiskave o ugotovitvah z ustreznim aktom obvešča pristojno Okrožno državno tožilstvo.”

Žrtev lahko vedno poda prijavo, če se počuti zalezovano, saj je to samostojno kaznivo dejanje. Ob prijavi mora žrtev navesti vse podrobnosti zalezovanja, to pomeni da opiše kdaj, kje in na kakšen način jo je storilec zalezoval, ali je storilec z njo poskušal vzpostavil neposreden stik ali ne.

Po prejeti prijavi lahko policija začne z ukrepi, ko presodi, da gre za kaznivo dejanje: “Zoper osumljenca lahko ukrepamo, ko imamo prijavo o sumu storitve kaznivega dejanja. Prijave žrtev ter posamezna dejanja storilcev so različna, so pa za obstoj kaznivega dejanja zalezovanja potrebna ponavljajoča se istovrstna ravnanja.”

Kot smo že zapisali, se storilec poleg nadlegovanja in izsiljevanja velikokrat loti tudi žrtvi ljubih predmetov ali celo oseb. V kolikor isti storilec grozi ali nadleguje denimo starše žrtve, se kaznivo dejanje obravnava ločeno.

Za zalezovanje zaporna kazen do dveh let

Za kaznivo dejanje zalezovanja je predvidena kazen zapora do dveh let. Pri izrekanju kazni so vedno upoštevane vse okoliščine, v primeru, da je bila zalezovana oseba mladoletna ali slabotna oseba, je kazen zapora do treh let.

Sankcije pa so enake tudi, kadar se dejanje ponavlja. Ob tem pa policisti izpostavijo, da pri obravnavanju zalezovalcev velikokrat sočasno obravnavajo tudi druga kazniva dejanja. Vsak primer je svojstven in temu primerna tudi odmera časa za zapahu za posameznega storilca.

Profili in tudi tipologija zalezovalca se med seboj razlikujejo, zato na policiji menijo, da je o nekem tipičnem profilu težko govoriti. Kadar se žrtev in storilec poznata, je pogosto motiv neuslišana ljubezen. Včasih gre za nekdanja partnerja, včasih si napadalec celo predstavlja, da bi bila romantična ljubezen mogoče, tudi, če žrtev takih signalov ni nikoli oddajala.

Med storilci najdemo tudi ženske in ne le moških, kot si morda predstavlja večina. Moški zalezovalci, ki lahko postanejo napadalci, lahko navzven delujejo fizično šibki, umirjeni in neagresivni.

Ne glede na to, da žrtev velikokrat meni, da ji zalezovalec noče nič hujšega, se ga morda ne boji, temveč ji je ob pretirani pozornosti le neprijetno, strokovnjaki ter policisti svetujejo, da je vedno potrebno biti pozoren na vsiljivo in neprijetno vedenje, hujše kršitve pa ob ponavljanju prijaviti, preden je prepozno.