DNEVNA: Zastonj menstrualni pripomočki, zakaj pa ne plenice za starostnike ali pena za britje?

V Sloveniji je trenutno ena izmed najbolj aktualnih tem brezplačni menstrualni pripomočki. Prah je dvignil predvsem zadnji poziv k zagotovitvi brezplačnih menstrualnih pripomočkov v javnih ustanovah, saj je tudi država izrazila strinjanje z njim. Ob tem je treba omeniti, da gre za poziv brezplačnih menstrualnih pripomočkov v javnih ustanovah, čeprav bi sodeč po mnogokaterih debatah lahko sklepali, da bodo vsi menstrualni pripomočki postali brezplačni. Za kaj sploh gre in zakaj se država strinja s predlogom?

“Pripomočki bi morali biti na voljo kot toaletni papir in milo”

Zadnji poziv, s katerim se je strinjala tudi vlada, sta naslovili predsedstvi Dijaške organizacije Slovenije (DOS) in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). V dijaški in študentski organizaciji od vlade pričakujejo, da bodisi iz državnega proračuna bodisi iz proračunov posameznih izobraževalnih ustanov zagotovi zadostno količino brezplačnih higienskih menstrualnih pripomočkov na vseh javnih šolskih straniščih, pa tudi v straniščih drugih javnih ustanov.

 Loading ...

Organizaciji sta ob tem poudarili, da lahko menstruacija brez ustreznih higienskih pripomočkov pusti pečat v najstniškem razvoju in ohromi šolski proces. Ob tem so navedli rezultate ameriške študije, po kateri se je 86 odstotkov žensk že znašlo v situaciji, ko v javnem prostoru niso imele ustreznih pripomočkov.

“Tako kot pričakujemo, da sta v toaletnih prostorih na voljo toaletni papir in milo, bi morali biti brezplačno dostopni tudi ženski higienski pripomočki. Dostop do menstrualnih izdelkov je namreč temeljna človekova potreba,” so poudarili na organizacijah. Skupni poziv sta organizaciji naslovili na vlado, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, NIJZ ter vse izobraževalne ustanove v državi.

Vlada se strinja, toda ne pojasnjuje, kako bi to izvedli

Vlada podpira postopno uvajanje brezplačnih higienskih pripomočkov v javnih ustanovah in bo preučila možnost financiranja nakupa higienskih pripomočkov za ženske, so za STA sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Menijo, da bi s tem znatno pripomogli tudi k razbijanju tabujev in stigmatizacije na področju reproduktivnega zdravja žensk. Toda ob tem (še) niso pojasnili, kako bi higienske pripomočke zagotovili, kdo bi jih financiral in kakšni so okvirni stroški.

Kakšni so protiargumenti pozivu?

Največji protiargument je strah, da bodo ženske iz javnih ustanov nato jemale več menstrualnih pripomočkov, kot jih potrebujejo. Toda kot kaže praksa v drugih evropskih državah, kjer so podobni ukrepi že v veljavi, straha po tem ni. Tudi v kakšnih javnih ustanovah v Sloveniji, kjer so se lastniki sami odločili, da bodo ženskam na toaletah brezplačno nudili tovrstne pripomočke, takšnih težav nimajo.

Veliko prahu je dvignil tudi zapis znane slovenske reševalke Nataše Marc Mahnič, članice Reševalne službe slovenske Istre, ki se s pozivom očitno ne strinja. Zmotilo jo je predvsem dejstvo, da so poziv promovirale slovenske vplivnice. “Berem, da so predstavnice nežnejšega spola, torej ženske stopile skupaj in si vestno prizadevajo, da bomo imele brezplačne vložke in tampone. Sedaj pa ne vem ali te naše influencerke se hecajo iz bolnih, izkoriščajo sistem, so razvajene ali dejansko preprosto verjamejo, da so toliko ‘boge’, ker so zdrave, da jim vložki (kateri so mimogrede cenejši od vseh njihovih cigaret, alkohola in ‘žurk’), pripadajo?!”

Takoimenovana “Moška reševalka”, kot se ima ime na Facebooku, pojasnjuje, da menstruacija ni bolezen. Ob tem je navedla tri razloge, zakaj je proti temu, da ženskam karkoli glede intimnih pripomočkov za osebno higieno pripada brezplačno. Najprej je poudarila, da se veliko mladih žensk bori z raznimi ginekološkimi stanji, zaradi katerih nimajo menstruacije in ne bodo nikoli mogle imeti otrok. Zdi se ji primitivno, smešno in ponižujoče, da bi “denar, ki bi ga lahko namenili za zdravljenje” namenili vložkom “za zdrave gospodične, ki so vse prej kot lačne, nenaličene in brez cigaret“.

Zakaj pa ne plenice za starostnike in moški higienski pripomočki?

“Moška reševalka” je nato poudarila, da če si kdo zasluži in mu dejansko pripada brezplačen vložek, plenica, podloga, so to starostniki. Kot pojasnjuje, jim pripadajo samo 3 plenice na dan in “v lastnih iztrebkih čakajo do večera na čisto plenico, da bodo vsaj do prvega odvajanja lahko spali v čisti in suhi plenički“.

Ob danem argumentu o pomanjkanju plenic za starostnike in njihovih stiskah se sicer večina podpornikov poziva strinja, da bi morali stopiti skupaj in zahtevati tudi brezplačne plenice in rešiti omenjeno težavo.

Njen zadnji argument proti pozivu so socialno ogrožene ženske, ki si ne morejo privoščiti vložkov in tamponov, za katere pa meni, da jim to pripada. Zato je poudarila, da ne podpira glasnih influencerk in študentk, ki “zahtevajo pravico po brezplačnih vložkih, ki izkoriščajo svoje zdravje in ne pomislijo, kakšno srečo imajo, da so zdrave“.

Podobne argumente imajo po raznih družbenih omrežjih in forumih predvsem moški, ki menijo, da bi morali potemtakem oni na javnih toaletah imeti na voljo zastonj moške higienske pripomočke, kot so pena za britje, britvice in losjon po britju. Ob tem pojasnjujejo, da res ni nujno, da se moški brijejo, ampak “saj tudi menstruacija ni bolezen”. S kom se pa strinjate vi?

Lani so se znižali davki – kako se pa to pozna na cenah?

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in Inštitutu 8. marec so sicer že pred časom pozvali, da naj bodo menstrualni pripomočki zastonj v zdravstvenih in izobraževalnih ustanovah. Hkrati pozivajo h korakom proti detabuizaciji teme in k nadaljnjemu znižanju davka na menstrualne higienske pripomočke. Ti so namreč od maja 2021 v Sloveniji manj obdavčeni. Organizaciji ob tem poudarjata, da ne gre za luksuzne izdelke, ampak so nujni izdelki, ki jih ženske potrebujejo vsaj enkrat na mesec.

V Sloveniji se od lani z dopolnjenim pravilnikom o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (DDV) za omenjene izdelke obračuna 9,5-odstotna stopnja in ne več 22-odstotna. Povprečna menstruacija traja okoli pet dni, tamponi in vložki lahko stanejo vsaj kakšne štiri evre na mesec, običajno pa več.

Kaj se je pa po znižanju davka spremenilo? Ko so na ZPS izvedli popis cen menstrualnih pripomočkov pred in po uvedbi nižjega DDV, so ugotovili, da ne veliko. Večina trgovcev je znižala cene, ne pa vsi oziroma ne za vse izdelke. Cena nekaterih izdelkov je ostala nespremenjena ali se je celo zvišala. Danes bi bili podatki zaradi inflacije seveda drugačni, saj naraščajo tudi cene ženskih intimnih pripomočkov.

Še zdaj tabu tema, zaradi česar so stiske prikrite

Podatki študij iz tujine potrjujejo, da je menstrualna revščina prisotna tudi v našem okolju, vendar prepogosto ostaja očem skrita, o tem se ne govori. Problem je namreč tabu teme in stigma, kot opozarjajo na pristojnih organizacijah, če se sama tema stigmazitira in prikriva, so tudi stiske okoli nje skrite. Tako so predvsem dekleta v stiski, ko se soočajo s tovrstnimi težavami (tudi zdravstvenimi), ker imajo občutek, da se glede tega ne morejo obrniti na nikogar.

Tabu teme dokazuje tudi buren odziv javnosti ob pozivu, po družbenih omrežjih in forumih je na primer možno zaznati več pozivov, če se lahko o dotični temi neha govoriti, saj je veliko ljudi ob tem neprijetno, ker gre za intimne ženske zadeve. 

Temo je komentirala tudi mariborska ministrica za digitalno preobrazbo Dr. Emilija Stojmenova Duh, ko je odgovorni urednik Siol-a Peter Jančič na Twitterju zapisal “A za ministrice, kar vlada to podpira, so na straniščih že zastonj vložki ali še vedno menstrualna revščine?” Pojasnila je, da za ministrice vložki niso zastonj, ker si jih lahko privoščijo same. “Menstrualna revščina opisuje težavo, s katero se soočajo številne ženske in dekleta z nizkimi dohodki, ko si poskušajo privoščiti higienske izdelke,” je ob tem zapisala.

“Menstruacija je neločljivo povezana s človeškim dostojanstvom – ko ženske nimajo dostopa do varnih in učinkovitih izdelkov za vzdrževanje svoje menstrualne higiene, se ne morejo dostojanstveno soočati s svojo menstruacijo. Zbadanje, izključevanje in sram, povezani z menstruacijo, prav tako spodkopavajo načelo človekovega dostojanstva. Ko ne moreš videti in/ali razumeti težavo drugih, je boljše, da si tiho,” še je poudarila mariborska ministrica.

Kako je drugod po Evropi?

Škotska je lani postala prva država na svetu, v kateri so soglasno potrdili predlog zakona, da bodo ženski higienski izdelki, tamponi in higienski vložki brezplačno na voljo “vsem, ki jih potrebujejo”. V Veliki Britaniji so medtem ugotovili povezavo med izostanki od pouka zaradi menstruacije in izobraževanjem, zato so vložki in tamponi na voljo vsem, ki jih potrebujejo, ko jih potrebujejo, z namenom dostopa do izobraževanja. Podobne dobre prakse pa se izoblikujejo tudi v naši neposredni bližini. V Varaždinu in Rijeki v sosednji Hrvaški so na primer v letu 2021 v vseh osnovnih šolah zagotovili menstrualne pripomočke, navajajo na ZPS.

V veliko evropskih državah, kjer brezplačnih menstrualnih produktov ne nudijo v toaletah javnih prostorov, sicer prav tako potekajo razprave o tem, da bi omenjeno v prihodnosti uvedli. Med drugim se to dogaja v Franciji, kjer so v regiji Île-de-France takšen ukrep že sprejeli. Tudi ponekod po svetu že imajo tako urejene javne prostore, ali o tem razmišljajo. Med drugim tudi v več mestnih državah ZDA, kjer ponekod prav tako poteka razprava o tem, če je to osnovna človekova pravica ali samo zadnja domislica “razvajenih modernih žensk”.