Žetev pšenice, ta je v Sloveniji posajena na več kot 27 tisoč hektarjih, je na polovici, kmete pa skrbijo ne le nizke odkupne cene, temveč tudi neugodno vreme. Zimsko obdobje je bilo za posevke pšenice ugodno, februarja jo je prizadela suša, v zadnjih tednih pa se kmetje srečujejo s pogostimi padavinami, ki jih spremljajo močna neurja. “Do 25. maja smo naredili zaščito proti boleznim klasa in zrnja. Ta zaščita traja do največ 30 dni, kar pomeni, da pšenica ni zaščitena že od 25. junija naprej. V tem času lahko zrna in klase že napadajo raznorazne bolezni, fuzarije, plesni,” nam je povedal podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan. Poleg tega letos vsak dež spremlja toča, posledica tega je, da moramo, po besedah našega sogovornika, iskati njive, ki niso prizadete od toče.
Letošnje odkupne cene pšenice so precej pod statistično izračunanimi proizvodnimi stroški
Po statističnih podatkih znaša pri nas povprečni pridelek pšenice na hektar šest ton. Letos bo ta številka precej nižja, marsikje ne bo dosegla niti pet ton. Kmetijski inštitut Slovenije je izračunal, da ob povprečnem pridelku šestih ton na hektar stroški pridelave pšenice kakovostnega razreda B znašajo 285 evrov na tono. “Ta podatek je še vedno bolj v korist mlinarjev kot kmetov. Fizičnega delavca je danes zelo težko dobiti po ceni, nižji od sedem do osem evrov na uro, zato je toliko vredna tudi kmetova urna postavka. Ta izračun tega ni upošteval, sam mislim, da stroški pridelave znašajo vsaj 300 evrov na tono. Poleg tega so zaradi nenehnih padavin nižji tudi kakovostni razredi pšenice.”
Zaradi ukrajinske pšenice so padli borzni indeksi
Zaradi vseh omenjenih dejavnikov so letošnje odkupne cene pšenice precej pod statistično izračunanimi proizvodnimi stroški. Küčan pojasnjuje, da dogovora o ceni niso uspeli doseči. “Tisti, ki tvorimo predstavniško telo kmetov, smo pričakovali, da se bomo pogovarjali o odkupni ceni okoli 300 evrov za tono slovenske pšenice. Potem pa je prisotnost ukrajinskega blaga na evropskem trgu v celotni regiji, tudi v Srbiji in Bosni, naredila hudo zmedo. Na polovici maja, ko bi cena pšenice na borzah morala začeti rasti, saj se takrat praznijo večje zaloge letine 2022, se to ni zgodilo. Ker je Evropska komisija Ukrajini ljubeznivo skočila v bran in ji dovolila izvoziti 20 milijonov ton žit pšenice, so borzni indeksi padli na 200 evrov in pri tej vrednosti ostali ves junij. Nakar se je vrednost nekoliko zvišala, kar pa ni več imelo vpliva na oblikovanje cen. Romunski, bolgarski in madžarski kmetje so stavkali, ker jim je ostalo veliko lanske pšenice, pojavil se je dnevni pritisk na cene iz Ukrajine in posledično se je oblikovala odkupna cena pšenice od 165 do 220 evrov za tono. Najvišja cena velja za premium žito, ki ga letos zaradi neugodnih vremenskih razmer praktično ni, tako da letošnja odkupna cena za kakovostni razred B znaša okoli 185 evrov za tono,“ razloži Küčan. V praksi to pomeni, da kmet, ki pridela šest ton pšenice, utrpi med 500 in 600 evro izgube oziroma 100 evrov po toni.
Bo kmetom na pomoč priskočila država?
Predstavniki žitne verige so na ta nevzdržni položaj ves čas opozarjali kmetijsko ministrico in jo pozivali naj pridelovalcem pšenice zagotovi manjkajočih 100 evrov po toni, da bodo kmetje lahko pšenico sejali tudi naslednje leto. Kot še pravi Küčan, so Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija in Bolgarija za lanskoletni pridelek pšenice iz evropske blagajne prejele 150 milijonov evrov, ostale le vzpodbudo za ohranitev letošnjega pridelka. Konkretno Slovenija je prejela milijon 200 tisoč evrov. “Izračunal sem, da če bi hoteli pomagati kmetom, bi potrebovali vsaj od 8 do 10 milijonov evrov sredstev. V tem primeru bi kmetje kampanjo zaključili z 10- ali 15-odstotnim primanjkljajem in ne s 30-odstotnim, kot kaže sedaj. Po ministričinih besedah sicer evropski pravilnik dovoljuje, da lahko države k znesku, ki ga da Evropa, primaknejo dvakratnik in to razdelijo kot sektor v težavi. V tem primeru bi 3 milijone 600 tisoč evrov razdelili med 130 tisoč ton, posledično bi vsaka kmetija prejela le 20 evrov po toni žita. Zato smo ministrico še enkrat pozvali, naj na vladi poiščejo drugačne rešitve, da bi kmetijam pomagali z vsaj 50 evri po toni pridelka,” zaključi naš sogovornik. Ob tem se je pojavila zahteva po sklicu izredne seje odbora za kmetijstvo, na kateri bi govorili o omenjeni problematiki. Četudi seja bo, Küčan od nje ne pričakuje veliko.
