Generalni direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v Uradnem listu št. 10/2021 izdal sklep o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, ki je začel veljati 23. januarja. Za celotno ozemlje Slovenije je določena visoka stopnja ogroženosti zaradi neugodne epizootiološke situacije glede afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v sosednjih državah.
Med ukrepi tudi intenzivni odstrel divjih prašičev
Nujni ukrepi so prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije, intenzivni odstrel divjih prašičev, prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih, biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom in ustrezno ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči. Z visoko stopnjo ogroženosti v Sloveniji je tako predviden tudi izredni odstrel divjih prašičev. Upravljavci lovišč bodo morali njihovo številčnost zmanjšati na minimum, da bi bil vpliv afriške prašičje kuge ob pojavu v Sloveniji čim manjši, hkrati pa bi lažje izkoreninili bolezen.
Za dodatna pojasnila smo se z novinarskimi vprašanji obrnili na Službo za odnose z javnostmi in promocijo pri Ministrstvu za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano.
Kolikšna je določena kvota divjih prašičev v Sloveniji in za koliko se lahko ta z intenzivnim odstrelom zmanjša?
Konkretnih številk pri upravljanju z divjadjo (kamor sodi tudi divji prašič) ne poznamo, niti jih ne poznajo v evropskih državah. Za namen upravljanja z divjadjo bi bila finančna sredstva za ugotavljanje številčnosti (ki so vedno predstavljene v določenih intervalih zaupanja, kot npr. pri rjavemu medvedu in volku) nesorazmerno velika v primerjavi s koristmi vpeljave takšnih genetskih metod.
Pri upravljanju z divjadjo se tako vsako leto, s pomočjo različnih kazalnikov, ugotavlja trend številčnosti divjadi, in sicer, ali se je število divjadi povečalo ali zmanjšalo. Cilj upravljanja z divjadjo je usklajenost posamezne vrste divjadi z drugimi prosto živečimi živalskimi vrstami in njihovim okoljem. Temu cilju sledi tudi predviden letni odvzem (odvzem = odstrel + izgube) posamezne vrste iz narave.
Če pogledamo trend odvzema divjih prašičev, lahko ugotovimo, da številčnost divjih prašičev z leti raste, kar se kaže tudi v povečanju odstrela divjih prašičev.
Zaradi navedenega razpolagamo z letnimi podatki o odvzemu divjadi (v konkretnem primeru za divjega prašiča). Ti podatki lahko dajo vpogled v trend povečanja ali zmanjšanja številčnosti divjadi, kar je razvidno iz spodnjega grafa. Iz teh podatkov lahko približno vidimo, ali se je populacija divjega prašiča znatno zmanjšala oziroma ali bi lahko že dosegla svoj minimum. Pri tem je treba poudariti, da je številčnost divjih prašičev v posameznem letu zelo odvisna od razmer v okolju (mile/hude zime, obrodi v gozdu, ipd) zato je pri divjem prašiču (zaradi velikih medletnih nihanj) težko zasledovati stabilen večletni trend, kar je jasno razvidno iz grafa. Če pogledamo trend odvzema divjih prašičev, lahko ugotovimo, da številčnost divjih prašičev z leti raste, kar se kaže tudi v povečanju odstrela divjih prašičev.
Veljavni načrti upravljanja z divjadjo in ukrepanja v njenem življenjskem okolju pri divjem prašiču ne postavljajo zgornje dovoljene meje (številke), koliko divjih prašičev se lahko odvzame iz narave, kar v praksi pomeni, da so lovske družine omejene oziroma morajo odstreliti samo določeno minimalno število divjih prašičev, medtem ko lahko to minimalno mejo navzgor prosto presegajo. Glede na navedeno upravljavci lovišč lahko izvajajo lov brez večjih omejitev.
Glede na zahtevnost lova in razmnoževalni potencial divjih prašičev, bo zelo težko doseči veliko zmanjšanje populacije, zato morajo upravljavci lovišč uporabiti vsa razpoložljiva sredstva in vložiti velik napor za dosego tega cilja.
Intenziven odstrel divjih prašičev mora pripomoči k zmanjšanju populacije divjega prašiča, saj se le-ta z leti povečuje. Glede na zahtevnost lova in razmnoževalni potencial divjih prašičev, bo zelo težko doseči veliko zmanjšanje populacije, zato morajo upravljavci lovišč uporabiti vsa razpoložljiva sredstva in vložiti velik napor za dosego tega cilja.
Se pri odstrelu upošteva tudi razvojni (starostni) cikel živali?
Vse živalske vrste, ki se lahko lovijo (divjad), imajo lovno dobo, torej obdobje, v katerem se lahko posamezno vrsto divjadi lahko lovi.
Glede na navedeno ima pri vrsti divji prašič lovno dobo le svinja (samice v tretjem življenjskem letu in starejše), in sicer se jo lahko lovi od 1. julija do 31. januarja.
Pri tem se upošteva biološke značilnosti vrst, pri čemer naj bi bil lov v najbolj kritičnih obdobjih, kot so obdobje razmnoževanja, obdobje visoke brejosti samic in obdobje, ko so mladiči še prehransko odvisni od matere, omejen. Glede na navedeno ima pri vrsti divji prašič lovno dobo le svinja (samice v tretjem življenjskem letu in starejše), in sicer se jo lahko lovi od 1. julija do 31. januarja.
Koliko dodatnih sredstev namenjate za finančne spodbude lovskim družinam, ki presežejo letno kvoto odvzema, in fizičnim osebam, ki naletijo na poginulo žival?
Zavod za gozdove Slovenije bo določil letno osnovo za odvzem divjih prašičev v loviščih in loviščih s posebnim namenom (brez lovnih obor), ki je povprečje izvedenega letnega odvzema v posameznem lovišču v letih od 2013 do 2019. Za vsakega odstreljenega divjega prašiča, razen divjega prašiča v lovni obori, ki presega letno osnovo, ki jo določi Zavod za gozdove Slovenije, se upravljavcu lovišča izplača finančna spodbuda v pavšalnem znesku, in sicer za vsako odstreljeno žival obeh spolov v prvem življenjskem letu in za vsako žival ženskega spola 100 evrov na žival, za druge kategorije odstreljenih divjih prašičev moškega spola pa 50 evrov na žival.
Za vsakega odstreljenega divjega prašiča, razen divjega prašiča v lovni obori, ki presega letno osnovo, ki jo določi Zavod za gozdove Slovenije, se upravljavcu lovišča izplača finančna spodbuda v pavšalnem znesku, in sicer za vsako odstreljeno žival obeh spolov v prvem življenjskem letu in za vsako žival ženskega spola 100 evrov na žival, za druge kategorije odstreljenih divjih prašičev moškega spola pa 50 evrov na žival.
Kdor v naravi najde poginulega divjega prašiča ali njegove ostanke, mora o tem takoj obvesti regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112. Najditelj je za najdbo in prvo prijavo istega poginulega divjega prašiča upravičen do finančne spodbude v višini 30 evrov. Če najditelj poleg ostalih navedenih obveznosti zagotovi tudi pomoč pri spravilu divjega prašiča do vozila in nakladanju na vozilo veterinarsko higienske službe, je upravičen do dodatne finančne spodbude v višini 100 evrov za vsakega divjega prašiča.
Kaj bi lahko pojav te bolezni pri domačih prašičih pomenil za slovensko prašičerejo?
Afriška prašičja kuga (APK) v Sloveniji do danes še ni bila ugotovljena. Za ljudi bolezen ni nevarna. Pojavljanje in širjenje APK v Evropi predstavlja vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji. Pojav APK bi imel za slovensko prašičerejo velik ekonomski pomen, saj škode, ki nastanejo, prizadenejo tako prašičerejo kot tudi gospodarstvo.
Bolezen povzroča pogine prašičev, na okuženem gospodarstvu je treba usmrtiti vse prašiče, kmetje se soočajo z gospodarskimi izgubami zaradi omejitev v mednarodni trgovini z živalmi in njihovimi proizvodi.
Bolezen povzroča pogine prašičev, na okuženem gospodarstvu je treba usmrtiti vse prašiče, kmetje se soočajo z gospodarskimi izgubami zaradi omejitev v mednarodni trgovini z živalmi in njihovimi proizvodi.
Z namenom zgodnjega odkrivanja bolezni in s tem hitrega ukrepanja ter zmanjšanja možnosti širjenja, je v Sloveniji vzpostavljen sistem obveščanja o najdenih poginulih divjih prašičih. Vsakdo, ki v naravi najde poginulega divjega prašiča, naj o tem obvesti Center za obveščanje (112), saj gre lahko za okužbo z APK. Lovci pa so v primeru najdbe poginulega divjega prašiča dolžni o tem obvestiti Center za obveščanje ali Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Tudi rejci domačih prašičev so v primeru, da posumijo na APK pri svojih prašičih, dolžni o tem nemudoma obvestiti svojega veterinarja.
Vsakdo, ki v naravi najde poginulega divjega prašiča, naj o tem obvesti Center za obveščanje (112), saj gre lahko za okužbo z APK. Lovci pa so v primeru najdbe poginulega divjega prašiča dolžni o tem obvestiti Center za obveščanje ali Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Z namenom rednega obveščanja in osveščanja so na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pripravili posebno spletno stran (www.afriskaprasicjakuga.si), na kateri najdete osnovne informacije o bolezni, posodobljene informacije o stanju glede APK v evropskih državah, informacijski material (zgibanke, letaki in plakati) in številne koristne informacije za rejce, lovce, sprehajalce, potnike, itd.
Divji prašiči na območju Lovske zveze Maribor so bili nekoč najbolj zastopani na območju Pohorja
Za pojasnila glede populacije divjih prašičev na širšem mariborskem območju pa smo se obrnili na Lovsko zvezo Maribor. Strokovni tajnik Božidar Kunej nam je podal naslednje odgovore:
Kolikšna je populacija divjih prašičev na območju, ki ga pokriva Lovska zveza Maribor?
Divji prašiči na območju Lovske zveze Maribor so bili nekoč najbolj zastopani na območju Pohorja, pred desetletji pa se je številčnost intenzivno povečala na območju Kozjaka. Njihova populacija se je razširila tudi na območje Slovenskih goric.
V Slovenskogoriškem lovsko upravljavskem območju pa je populacija v porastu.
Ocenjujemo, da je populacija v Pohorskem lovsko upravljavskem območju usklajena z okoljem, v Slovenskogoriškem lovsko upravljavskem območju pa je populacija v porastu.
Kakšno je stanje glede afriške prašičje kuge v naši soseščini?
Visoko stopnjo ogroženosti v Sloveniji smo razglasili zaradi neugodne epizootiološke situacije glede afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v sosednjih državah, predvsem na Madžarskem, kjer so prvi primer potrdili v aprilu 2018, sedaj pa se samo širi.
Upravljavci lovišč morajo pripraviti načrt ravnanja za lovce, ki vsebuje tudi biovarnostne ukrepe pri lovu.
To je preventivni ukrep, da se tudi mi pripravimo na afriško prašičjo kugo. Za upravljavce lovišč – lovske družine to pomeni nekatere nove pravice in dolžnosti, ki jih do sedaj niso imeli. Upravljavci lovišč morajo pripraviti načrt ravnanja za lovce, ki vsebuje tudi biovarnostne ukrepe pri lovu.
Kaj pomeni intenzivni odstrel divjih prašičev v praksi?
Za zagotavljanje zmanjšanja populacije divjih prašičev upravljavci lovišč izvajajo intenzivni odstrel ob upoštevanju biovarnostnih ukrepov v skladu z načrtom ravnanja iz Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. To je eden od preventivnih ukrepov, ki bistveno vpliva na hitrost širjenja afriške prašičje kuge med divjimi prašiči in na čas, potreben za izkoreninjenje te bolezni na določenem območju.
(APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji.
