Čeprav se v Sloveniji najde veliko lastnikov eksotičnih ljubljenčkov, seznama dovoljenih ali prepovedanih vrst (še) nimamo. Zakaj? Ne le kače, nekateri prisegajo na kuščarje, pa pajke, insekte, velike papagaje, nikjer pa ni točno določeno, katerih eksotičnih živali v Sloveniji ni mogoče imeti doma. Takole čisto v teoriji bi se lahko torej našel junak, ki bi si doma, po vzoru dubajskih šejkov, omislil tigra. Upam, da bo ostalo pri tem, sicer pa upajmo, da bo kmalu nared seznam dovoljenih in prepovedanih vrst pri nas, ki bi omogočal tako nadzor nad lastniki, pogoji, v katerih bivajo, ter nenazadnje omejil potencialen črni trg.
Eksotične živali v ujetništvu največkrat trpijo
Potem ko smo v Sloveniji vendarle dočakali prepotrebne spremembe dotrajanega Zakona o zaščiti živali, je ta prinesel številne spremembe, ki vključujejo tudi lastništvo nad eksotičnimi živalmi. Med njimi je zakon lani predpisal, da mora kmetijski minister s svojimi službami v enem letu sprejeti pravilnika s seznamoma dovoljenih in prepovedanih eksotičnih živali.
O tem, kako (ne)sprejemljivo je lastništvo (določenih) eksotičnih živali, je bilo napisanega že veliko. Tudi v smeri, da je to področje premalo regulirano. Eksotične živali v ujetništvu velikokrat trpijo.
Takole so zapisali v Društvu za dobrobit živali AniMa na svoji spletni strani: ”Eksotične živali so živa čuteča bitja s svojimi telesnimi, psihološkimi, okoljskimi in drugimi potrebami, ki jim jih človek v ujetništvu težko zadovolji. V nepravih rokah je ogroženo življenje živali, ob neizkušenem skrbniku pa je lahko žival tudi nevarna, saj nas z ugrizom lahko zaznamujejo tako želva, hrček in legvan kot kača.”
Pravilnik o določitvi seznama prepovedanih vrst živali in Pravilnik o določitvi seznama dovoljenih vrst živali pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. Za pripravo seznamov je bila imenovana Delovna skupina za pripravo seznamov, ki jo sestavljajo predstavniki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Ministrstva za okolje in prostor, Zavoda RS za varstvo narave in Veterinarske fakultete. Da gre za zahteven postopek, še pojasnjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
“V delovni skupini pripravljajo seznam prepovedanih in seznam dovoljenih vrst živali, kar je dolgotrajen proces, saj je potrebno za vsako živalsko vrsto (ali morda višjo taksonomsko skupino) opredeliti in se odločiti ali izpolnjuje kriterije za uvrstitev na seznam prepovedanih vrst oziroma na seznam dovoljenih vrst. Predložitev seznamov javnosti načrtujemo za konec leta oziroma začetek drugega leta,” razlagajo na kmetijskem ministrstvu.
Predložitev seznamov javnosti načrtujemo za konec leta oziroma začetek drugega leta.
Novela Zakona o zaščiti živali v novem 6. b členu uvaja prepoved posedovanja nevarnih, agresivnih, strupenih in za oskrbo zahtevnih prostoživečih vrst živali in določa, da seznam prepovedanih vrst živali določi minister s podzakonskim aktom. Prepovedane vrste, navedene v seznamih, lahko poseduje živalski vrt, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Cilj novele je omejitev posedovanja določenih vrst t. i. eksotičnih živali z vidika dobrobiti živali, ohranjanja narave in varovanja zdravja in življenja ljudi. “Zagotavljanje primernih bivalnih razmer in dobrobiti pri zadrževanju tovrstnih živali v ujetništvu zahteva veliko posebnega znanja za oskrbo in ravnanje z njimi. Poleg tega z vidika varovanja dobrobiti teh živali in preprečevanja nelegalnih trgovskih praks pomeni omejitev posedovanja tudi zmanjševanje tveganja za odvzemanje živali iz narave in s tem ogrožanje naravnih populacij,” še razlagajo na kmetijskem ministrstvu.
Za obstoječe lastnike sprememb ne bo
Novela zakona je bila sicer pri nas sprejeta v skladu z evropskimi direktivami. Trgovina z eksotičnimi živalmi je neločljivo povezana z degradacijo biotske raznovrstnosti, zato je Evropska Unija (EU) za varstvo prostoživečih živalskih vrst sprejela zakonodajo za urejanje trgovine z njimi. V okviru teh predpisov mora vsaka država članica dokazati, da so na voljo ustrezni objekti in naprave za zadrževanje v ujetništvu in oskrbo živih osebkov velikega števila vrst, preden se dovoli njihov uvoz v EU.
“Ker je tudi prikazovanje ogroženih vrst zgolj v pridobitne namene prepovedano, se sme prikazovati ogrožene vrste javnosti (v pridobitne namene) le, če je bila odobrena posebna izjema za izobraževanje, raziskovanje ali gojitev. V nasprotju z zasebnim posedovanjem je prikazovanje tovrstnih živali v živalski vrtovih utemeljeno z nalogami živalskih vrtov,” še pojasnjujejo.
Za obstoječe lastnike, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za posedovanje, bistvenih sprememb ne bo. Ne bo pa več mogoče na novo pridobiti prepovedane vrste živali za zasebno lastništvo.
V spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali so predvidene tudi prehodne ureditve za posameznike, ki so pridobili prepovedane vrste živali v času, ko pridobitev ni bila regulirana. “Zato bodo imeli ob uveljavitvi določb v letu 2023 posamezniki, ki bodo posedovali ob uveljavitvi zakona in izvršilnih predpisov prepovedane vrste prosto živečih živali, možnost le-te posedovali do njihove naravne smrti, če jih bodo v predpisanem roku označili in prijavili pristojnemu organu,” dodajajo na kmetijskem ministrstvu.
Oddaja živalskim vrtovom, v skrajnem primeru evtanazija
Kakšna prihodnost torej čaka živali, v primeru, da je lastnik zaradi prepovedi ne bo želel več posedovati? Na kmetijskem ministrstvu imajo pripravljene rešitve tudi za tovrstne scenarije. Če živali ne bodo želeli več posedovati, jo bodo lahko oddali živalskemu vrtu ali v tujino. V skrajnem primeru, kot zadnja možnost, je dovoljena tudi evtanazija živali, kar je bilo potrebno zaradi nove ureditve področja dodatno vnesti v novelo zakona.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sicer ne vodi evidenc o posedovanju eksotičnih vrst živali.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z namenom pridobiti tovrstne podatke podprlo ciljno raziskovalni projekt na temo sledljivosti prepovedanih vrst prostoživečih živali.
Zasebni lastniki bodo tako lahko imeli v lasti živalske vrste določene s seznamom dovoljenih vrst. Na pobudo fizičnih ali pravnih oseb bo mogoče tudi po sprejetju dodajati vrste na seznam dovoljenih živali, če bo uvrstitev na seznam utemeljena.
“Za nadzor določb 6.b, c in č člena so pristojni inšpektorji za ohranjanje narave, kot je določeno v omenjenih členih novele Zakona o zaščiti živali,” še pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu.
