Več občank in občanov je na Občino Ruše naslovilo vprašanje glede vzdrževanja kolesarske poti v zimskih mesecih, predvsem zaradi poledenelosti in nevarnosti zdrsov. Spomnimo, da gre za kolesarsko povezavo Ruše – Maribor, ki je del Dravske kolesarske poti. Kot so zapisali v občinski upravi v Rušah, je to prometna infrastruktura v lasti države, zato bi jo, kot pravijo, morala vzdrževati država. “Vendar država ne zagotavlja sredstev za njeno vzdrževanje v zimskem času.”

Minimalni nivo vzdrževanja bo zagotovila občina, vendar ob predpostavki, da se bodo aktivnosti izvajale šele takrat, ko bo vzpostavljena prevoznost in varnost naših cest in ko bodo očiščeni pločniki v skladu s prioritetnim vrstnim redom izvajanja zimske službe v občini Ruše.

“Minimalni nivo vzdrževanja bo zagotovila občina, vendar ob predpostavki, da se bodo aktivnosti izvajale šele takrat, ko bo vzpostavljena prevoznost in varnost naših cest in ko bodo očiščeni pločniki v skladu s prioritetnim vrstnim redom izvajanja zimske službe v občini Ruše,” so še dodali v občinski upravi.

Uroš Rozman: Direkcija kolesarske poti očitno še ni v celoti prevzela v vzdrževanje

Za odgovore smo se obrnili na Uroša Rozmana, direktorja Mariborske razvojne agencije, ki je tudi zasnoval in vodil projekt Dravske kolesarske poti. “Direkcija je to zgradila, poti pa očitno s svojim koncesionarjem še ni v celoti prevzela v vzdrževanje. Podobna težava se pojavlja tudi pri usmerjevalnih tablah, ki jih je prav tako postavila Direkcija za infrastrukturo. V primeru, da kakšna zmanjka, z direkcije odgovarjajo, da še nimajo urejenih zadev s svojim koncesionarjem.To pomeni, da imamo pri kolesarkah in vzdrževanju njihovih investicij težave.”

Podobna težava se pojavlja tudi pri usmerjevalnih tablah, ki jih je prav tako postavila Direkcija za infrastrukturo. V primeru, da kakšna zmanjka, z direkcije odgovarjajo, da še nimajo urejenih zadev s svojim koncesionarjem.

Rozman dodaja, da se tam, kjer so kolesarske poti že dalj časa zgrajene in želijo višji standard, odločajo za kombinacijo vzdrževanja kolesarskih poti med občino in državo. “Dober primer je Kranjska Gora, kjer so kolesarsko pot, ki je prav tako državna, uredili po trasi stare železnice.”

V Kranjski Gori so za nadstandard poskrbeli na občini

Župan občine Kranjska Gora Janez Hrovat je pojasnil, da imajo za zdaj urejene od 25 do 30 kilometrov kolesarske poti, v lanskem letu so dodali še krak proti Planici. Pravi, da v zimskem času teh poti ne plužijo, razen dela poti proti Planici, ki se po dogovoru uporablja kot pločnik za pešce v zimskem času za dostop do nordijskega centra. “Pozimi nobenega kolesarskega dela ne plužimo. To je zelo delikatna stvar, saj se lahko kdo poškoduje, posebej če pot ni dovolj dobro vzdrževana. Zato jo pozimi puščamo čisto nedotaknjeno.”

Pozimi nobenega kolesarskega dela ne plužimo. To je zelo delikatna stvar, saj se lahko kdo poškoduje, posebej če pot ni dovolj dobro vzdrževana.

V času kolesarske sezone je vzdrževalec kolesarskih poti v Kranjski Gori Direkcija za infrastrukturo oziroma njen lokalni koncesionar, ki po županovih besedah dobro opravlja svoje delo. “Za nadstandard pa smo poskrbeli na občini. Opravljamo razna dela, od obrezovanja drevja ob poteh do urejanja postajališč, postavljanja dodatnih obvestilnih tabel. Za te namene letno porabimo od 10 do 20 tisoč evrov. Čuti se, da je naše oko na kolesarski poti vsakodnevno prisotno, to je najpomembneje.”

Opravljamo razna dela, od obrezovanja drevja ob poteh do urejanja postajališč, postavljanja dodatnih obvestilnih tabel. Za te namene letno porabimo od 10 do 20 tisoč evrov. Čuti se, da je naše oko na kolesarski poti vsakodnevno prisotno, to je najpomembneje.

S številom kolesarjev, ki uporabljajo kolesarsko pot, so v Kranjski Gori zelo zadovoljni. Kot pravi župan Hrovat, se je pokazalo, da je pot celo preozka za takšne obremenitve, saj predstavlja tudi povezavo Italija – Avstrija – Slovenija. “Zagotovo prihaja tudi do preobremenitev ob praznikih, vikendih in ob konicah sezon.”  Župan dodaja, da je kolesarska pot živa stvar, zato bodo tudi v prihodnje vlagali v njeno posodobitev pa tudi razširitev: “Imamo en del med Jesenicami in Hrušico, ki je prestrm in prezahteven za kolesarje, zato se ne odločajo za ta del trase. Takšne stvari je potem potrebno sanirati in poiskati druge možnosti.”

Rozman meni, da bi morala občina Ruše z državo čimprej skleniti dogovor o vzdrževanju poti

“Ali se bo občina Ruše odločila za takšni standard, kot ga imajo turistično razvita območja, bo verjetno pokazal čas in tudi število kolesarjev, ki bodo začeli prihajati po tej poti,” pravi Uroš Rozman in dodaja, da je zagotovo težava v tem, da na direkciji v poletnem čas ne kosijo ob poteh niti trikrat na leto. “Z njimi bo potrebno zadeve še urediti, saj se strinjam, da bi država morala delno vzdrževati infrastrukturo. Je pa res, če želimo visok standard, da bo denimo pot uporabljena 365 dni na leto, da je lepo pokošena, da so urejena počivališča, bo pa najverjetneje morala tudi občina prepoznati neko vlogo in potrebo, da se to boljše uredi in tudi sama na letni ravni za te potrebe zagotavljati neka sredstva.”

Je pa res, če želimo visok standard, da bo denimo pot uporabljena 365 dni na leto, da je lepo pokošena, da so urejena počivališča, bo pa najverjetneje morala tudi občina prepoznati neko vlogo in potrebo, da se to boljše uredi in tudi sama na letni ravni za te potrebe zagotavljati neka sredstva.

Glede konkretne težave z ruško poledenelo kolesarsko potjo Rozman pravi, da bi si morali na občini prizadevati, da bi z državo čimprej sklenili dogovor o vzdrževanju poti, hkrati pa morajo ugotoviti, kakšen nivo vzdrževanja, glede na svoje normative, zagotavlja direkcija. “Ugotoviti morajo, kakšen standard si želi občina. Če bodo na občini ugotovili, da pa država takšnega standarda kot ga želijo prebivalci, ne more nuditi, bo pač občina sama morala zagotoviti višji standard.”

Rozman dodaja, da želijo o tej temi spregovoriti tudi na enem izmed sestankov Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot, saj imajo te težave na več nivojih. “Ne vzdržujejo se usmerjevalne table, tako kot bi bilo potrebno. Ob ruški kolesarski poti je po naših informacijah poledenela tudi kolesarka v Radljah.”

Državne kolesarske povezave vzdržuje Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Vprašanja glede vzdrževanja državnih kolesarskih povezav (DKP) smo naslovili tudi na Direkcijo RS za infrastrukturo, od koder so nam poslali tudi pojasnilo glede vzdrževanja Dravske kolesarske povezave v Občini Ruše.

Investitor izgradnje dvosmerne kolesarske poti Ruše–Maribor je bila Direkcija RS za infrastrukturo, Občina Ruše pa je nastopala kot sofinancer. Pristojnosti upravljanja in vzdrževanja kolesarskih poti so opredeljene v 64.členu Zakona o cestah in sicer, državne kolesarske povezave vzdržuje Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, vendar pa kolesarske povezave ki potekajo po občinskih cestah, vzdržuje direkcija le v obsegu vzdrževanja prometne signalizacije in opreme, namenjene prometu kolesarjev.

Kolesarske povezave ki potekajo po občinskih cestah, vzdržuje direkcija le v obsegu vzdrževanja prometne signalizacije in opreme, namenjene prometu kolesarjev.

Koncesionar Direkcije RS za infrastrukturo pri rednem vzdrževanju kolesarskih povezav, ki so v upravljanju direkcije, opravlja vzdrževanje v skladu s Pravilnikom o rednem vzdrževanju javnih cest, ki določa prednostne razrede posameznih pravil glede na rang ceste. Kot na vseh državnih cestah, se tudi na državnih kolesarskih poteh izvaja košnja (praviloma 2x letno), čiščenje naprav in vozišča, vzdrževanje prometne signalizacije ter vsa ostala opravila rednega vzdrževanja, kot jih določa pravilnik.

Na podlagi Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest (Ur. list RS, št. 38/2016) je kolesarska povezava ob železniški progi v Rušah uvrščena v sedmi prednostni razred, ki določa, da se ceste in kolesarske povezave v zimskih razmerah zaprejo.

Kolesarska povezava ob železniški progi v Rušah poteka v veliki večini po zemljiščih, ki so v lasti DRSI, zato za vzdrževanje kolesarske poti med občino in direkcijo ni bil sklenjen noben sporazum, saj občine ne financirajo vzdrževanja infrastrukture, ki je v lasti direkcije. Na podlagi Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest (Ur. list RS, št. 38/2016) je kolesarska povezava ob železniški progi v Rušah uvrščena v sedmi prednostni razred, ki določa, da se ceste in kolesarske povezave v zimskih razmerah zaprejo.