Akutne okužbe dihal se pojavljajo preko celega leta. V toplejših mesecih je število obolelih majhno, saj so okoljski dejavniki (temperatura zraka, sončno vreme) manj primerni za širjenje povzročiteljev okužb dihal. V jesenskih mesecih število akutnih okužb dihal prične pričakovano naraščati in običajno doseže vrh v januarju ali februarju.

Vzrokov je več – po eni strani se spremenijo dejavniki, ki omogočajo boljše preživetje mikrobov v okolju, pa tudi možnost prenosa se poveča, saj se predšolski otroci in šolarji v vrtcih oz. šolah ponovno intenzivno družijo. Največji porast števila akutnih okužb dihal pa je moč zaznati s pojavom in kroženjem virusov t.i. influence – povzročiteljev gripe.

Ukrepi proti covid-19 uspešni za zamejevanje gripe

Priliv vzorcev za testiranje na povzročitelje obolenj dihal je bil v prvem tednu leta 2021 podoben kot v prejšnjijh tednih. Skorajda do konca preteklega leta na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ni bil potrjen noben vzorec gripe, ob tem pa na NIJZ dodajajo, da so sicer testirali manj ljudi, kot v preteklih sezonah, saj je zaradi epidemije testiranje prvenstveno usmerjeno na novi koronavirus.

Tudi sicer so potrdili zelo malo primerov drugih virusnih obolenj. Rinoviruse so tako denimo v tednu od 21. do 27. decembra potrdili v treh do štirih odstotkih testiranj, druge respiratorne viruse pa le v posamično.

Da je kroženje gripe v tem času še zelo nizko, ni nič nenavadnega, vendar bo treba ob pandemiji zbrane podatke o kroženju gripe interpretirati previdno in s premislekom.

V splošnem je priliv vzorcev za testiranje na gripo in respiratorne viruse nižji kot v preteklih sezonah ob enakem času. To je po navedbah NIJZ razumljivo, saj je zaradi široke prisotnosti okužb s covid-19 v populaciji, testiranje prvenstveno usmerjeno v ta virus.

Epidemija novega koronavirusa je namreč pomembno zarezala v delovanje zdravstvenih sistemov na več nivojih. Obenem pa vpliva tudi na zmožnosti testiranja za gripo in kasnejšega poročanja o stanju okužb. “Da je kroženje gripe v tem času še zelo nizko, ni nič nenavadnega, vendar bo treba ob pandemiji zbrane podatke o kroženju gripe interpretirati previdno in s premislekom,” opozarjajo na NIJZ in obenem svarijo, da lahko prav omejeno poročanje o primerih gripe vpliva na celovito razlago epidemioloških in viroloških podatkov.

 Kljub temu, da v zadnjih mesecih opažamo, da samo z zgoraj naštetimi ukrepi ni mogoče obvladati epidemije covid-19, pa kaže, da so ti ukrepi zelo učinkoviti pri preprečevanju širjenja gripe.

“Ukrepi za omejevanje širjenja okužb z novim koronavirusom, kot so denimo omejitve zbiranja, vzdrževanje medosebne razdalje in poostreni higienski ukrepi, vplivajo tudi na omejevanje širjenja drugih povzročiteljev okužb dihal. Kljub temu, da v zadnjih mesecih opažamo, da samo z zgoraj naštetimi ukrepi ni mogoče obvladati epidemije covid-19, pa kaže, da so ti ukrepi zelo učinkoviti pri preprečevanju širjenja gripe,” pojasnjujejo na NIJZ.

Pojavnost v Evropi razmeroma nizka, tudi v ZDA brez okužb

V evropski regiji je bila sicer pojavnost gripe ob začetku leta na medsezonskem nivoju. Od 31 držav, jih je le pet poročalo o nizki intenzivnosti (Azerbajdžan, Srbija, Rusija, Litva, Estonija). Vse druge države so poročale o odsotnosti kroženja gripi podobne bolezni.

V evropski regiji je bilo na gripo testiranih 619 vzorcev iz primarnega zdravstva in v nobenem niso dokazali virusov influence. V vzorcih iz drugih virov (bolnišnice, socialno-zdravstvene ustanove) so influenco dokazali v treh vzorcih. Od začetka sezone je bilo tako v evropski regiji potrjenih 407 primerov gripe. Tudi v ZDA zaenkrat ne zaznavajo gripi podobne bolezni. V 21.013 vzorcih so določili le 28 primerov influence.

Vsako leto več cepljenih v UKC Maribor 

Kljub manjši pojavnosti gripe letos so novembra lani v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor začeli akcijo cepljenja zaposlenih proti gripi, ki so jo letos poimenovali “Prehiti viruse! Cepi se”. Zaradi trenutne epidemiološke situacije so cepljenje izvajali mobilno, po oddelkih, zaposleni pa so bili o terminih cepljenja predhodno obveščeni.

Sicer se vsakoletnih akcij cepljenja udeleži veliko število zaposlenih v UKC Maribor, v cepilni sezoni 2019/20 je bila v UKC Maribor namreč več kot 31 % precepljenost vseh zaposlenih, od tega je precepljenost med zdravniki znašala 58 %.

V zadnjih letih beležijo vsakoletno porast števila cepljenih. “Lansko sezono se je proti gripi cepilo 1902 od okoli 3000 zaposlenih v mariborskem kliničnem centru, letos pa pričakujemo še večji odziv. Kot prvi so se cepili Vojko Flis, direktor UKC Maribor, Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor, Artur Pahor, organizacijski vodja Klinike za interno medicino, Anton Crnjac, predstojnik Oddelka za torakalno kirurgijo, Boštjan Lanišnik, predstojnik Klinike za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo, Lea Knez, vodja Enote za obvladovanje bolnišničnih okužb, Hilda Rezar, pomočnica direktorja UKC Maribor za zdravstveno nego in Janez Lencl, vodja Centra za odnose z javnostmi in marketing,” sporočajo z UKC Maribor.

Sicer se vsakoletnih akcij cepljenja udeleži veliko število zaposlenih v UKC Maribor, v cepilni sezoni 2019/20 je bila v UKC Maribor namreč več kot 31 % precepljenost vseh zaposlenih, od tega je precepljenost med zdravniki znašala 58 %.

Letos še več odmerkov cepiva kot lani

Na NIJZ razlagajo, da cepljenje proti gripi še poteka, v letošnji sezoni so namreč razdelili 270.000 odmerkov cepiva proti gripi, v lanski pa 182.000 odmerkov. Tudi sicer so imele sezone gripe začetek zgodaj, celo v novembru, njihova pojavnost pa je bila precej dolga. Delež vzorcev pozitivnih na gripo se je pojavljal tudi v tretjem tednu aprila, kroženje virusov pa je bilo najintenzivnejše sredi januarja do sredine februarja.

Tudi sicer so imele sezone gripe začetek zgodaj, celo v novembru, njihova pojavnost pa je bila precej dolga. Delež vzorcev pozitivnih na gripo se je pojavljal tudi v tretjem tednu aprila, kroženje virusov pa je bilo najintenzivnejše sredi januarja do sredine februarja. 

“Pojav in razširjenost akutnih okužb dihal pozorno spremljamo, da zaznamo razširjenost, obseg in vrsto virusov, ki se pojavljajo med prebivalstvom. V Sloveniji že od leta 1999 sezono gripe in drugih akutnih okužb dihal spremljamo in ocenjujemo na osnovi opazovanja vzorca populacije, ki zajame nekaj manj kot 4 % prebivalstva. Iz približno 40 ambulant osnovnega zdravstvenega varstva tedensko prejmemo podatek o številu bolnikov, ki so se oglasili pri izbranem zdravniku z boleznijo, podobno gripi ali z drugo akutno okužbo dihal,” pojasnjujejo pri NIJZ.

Na NIJZ razlagajo, da cepljenje proti gripi še poteka, v letošnji sezoni so namreč razdelili 270.000 odmerkov cepiva proti gripi, v lanski pa 182.000 odmerkov.

Zdravniki se ob obravnavi bolnika lahko odločijo za odvzem brisov zgornjih dihal (nosu in žrela). Laboratorij za javnozdravstveno virologijo vzorce nato analizira in ugotavlja prisotnost virusov influence kot tudi drugih najbolj pogostih virusov. “Tak način spremljanja se imenuje mrežno spremljanje gripe in akutnih okužb dihal, saj ne zajemamo podatkov iz celotne slovenske populacije, pač pa zgolj iz manjšega dela, kar za oceno poteka sezone povsem zadostuje. Seveda pa ne razpolagamo s celotnim številom obolelih, saj večina niti ne išče oz. potrebuje zdravniške pomoči,” še pojasnjujejo pri NIJZ.

Cepljenje proti gripi še smiselno

Večino akutnih okužb dihal povzročajo virusi, precej redkeje bakterije. Oboleli največkrat ne potrebujejo nasveta zdravnika, saj so okužbe samoomejujoče, oziroma v nekaj dneh ali tednu dni izzvenijo same po sebi. Le manjši del obolelih poišče zdravniško pomoč. Še vedno pa se veliko ljudi odloči za cepljenje proti gripi.

V Sloveniji v letošnji sezoni zaenkrat ne zaznavamo kroženja virusov gripe in tudi iz drugih evropskih držav poročajo o odsotnosti ali nizki intenzivnosti kroženja virusov gripe. Kljub temu pa ne moremo z gotovostjo izključiti možnosti, da se virus gripe v letošnji sezoni ne bi pojavil v slovenski populaciji, zato je cepljenje proti gripi še vedno smiselno.

“V Sloveniji v letošnji sezoni zaenkrat ne zaznavamo kroženja virusov gripe in tudi iz drugih evropskih držav poročajo o odsotnosti ali nizki intenzivnosti kroženja virusov gripe. Kljub temu pa ne moremo z gotovostjo izključiti možnosti, da se virus gripe v letošnji sezoni ne bi pojavil v slovenski populaciji, zato je cepljenje proti gripi še vedno smiselno,” pojasnjujejo na NIJZ.

Cepljenje proti gripi je še zlasti priporočljivo za skupine z večjim tveganjem za težji potek ali zaplete gripe, med katere sodijo kronični bolniki, osebe, stare 65 let in več, majhne otroci (od 6 mesecev do 23 mesecev starosti), nosečnice ter osebe z izjemno povečano telesno težo, zdravstveni delavci in sodelavci, zaposleni v domovih starejših občanov ter druge nujne službe.

Cepljenje proti gripi je še zlasti priporočljivo za “skupine z večjim tveganjem za težji potek ali zaplete gripe, med katere sodijo kronični bolniki, osebe, stare 65 let in več, majhni otroci (od 6 mesecev do 23 mesecev starosti), nosečnice ter osebe z izjemno povečano telesno težo, zdravstveni delavci in sodelavci, zaposleni v domovih starejših občanov ter druge nujne službe,” opozarjajo na NIJZ.

V Sloveniji cepljenje poteka s cepivom VaxigripTetra, stranski učinki pa naj bi bili zanemarljivi v primerjavi s preventivo, ki jo cepivo nudi. Več o cepivu in stranskih učinkih lahko preberete na spletni strani NIJZ.