Kot je zapisano v analizi z naslovom “Mladi in trg dela”, ki ga je lani marca izdal Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, vstopajo mladi na trg dela večinoma po končanem šolanju, če odmislimo močno razširjeno študentsko delo. Večina mladih prične z aktivnim iskanjem zaposlitve po dopolnjenem dvajsetem letu starosti, še bolj izrazito pa v drugi polovici dvajsetih let. Opazno je, da zaradi vključenosti v izobraževanje, med delovno aktivnimi skoraj ni mlajših od 20 let. Konec leta 2015 jih je bilo 1.849, konec leta 2019 se je zvišalo na 3.361, do konca leta 2020 pa je, tudi na račun Covid-19 krize, ponovno padlo na 2.630. Nekaj nad 37.000 delovno aktivnih je bilo starih od 20 do 24 let, več kot 80.000 pa starih od 25 do 29 let.

Vir: Analiza Mladi in trg dela, Zavod RS za zaposlovanje. marec 2021.

V letu 2020 je svetovna pandemija povzročila upad gospodarske aktivnosti in zmanjšanje delovno aktivnega prebivalstva. Zmanjšanje celotnega delovno aktivnega prebivalstva je bilo med leti 2019 in 2020 1,1-odstotno. V enakem obdobju pa se je število delovno aktivnih mladih zmanjšalo za 5,9 odstotka.

Krizi leta 2020 navkljub se je število delovno aktivnih mladih v zadnjih petih letih povečalo, in sicer za 14,2 odstotka oziroma iz 107.000 na 122.000. Povečanje celo presega povečanje celotnega delovno aktivnega prebivalstva, ki je znašalo 10,9 odstotka. “Videti je, da se v skupini mladih delovno aktivnih gospodarske fluktuacije intenzivneje odražajo, saj so v času gospodarskega okrevanja po kriznem obdobju mladi še bolj zaposlovali, hkrati pa jih je tudi ponoven upad gospodarstva zaradi pandemije še bolj prizadel. Mladi, ki šele vstopajo na trg dela, se namreč pogosteje kot druge starostne skupine poslužujejo fleksibilnih oblik dela, zaradi česar so v času krize pogosto prvi, ki jih delodajalci odpustijo,” je še zapisano v analizi.

Pomembno je, da mladi krepijo mehke veščine

Kot je z nas pojasnila Martina Horvat, karierna svetovalka v Kariernem centru mariborske univerze, je težko opredeliti, katere veščine in informacije mladi že imajo, saj so si posamezniki zelo različni. Tako so po njenih izkušnjah nekateri že po naravi bolj iznajdljivi, drugi zelo delavni in aktivni, tretji se do konca študija le malo ukvarjajo s tem, kje bi se lahko zaposlili. “Skozi leta sodelovanja z delodajalci in dela z mladimi pa zaključujem, da na trg dela lažje prehajajo mladi, ki že skozi šolanje razmišljajo o tem, kakšno delo bi jim ustrezalo, kje bi se lahko potencialno zaposlili, katere veščine jim bodo koristile in komu lahko že v času šolanja pokažejo svoje znanje in veščine ter se povežejo z njim,” je dodala.

Kot so za nas pojasnili v Kariernem centru, je za mlade smiselno, da poleg strokovnih znanj in veščin, ki jih pridobijo v času šolanja in v okviru dodatnih strokovnih izobraževanj, krepijo tudi mehke veščine, ki so prav tako zelo pomembne za vstop in delovanje na trgu dela.

“Med mehkimi veščinami bi kot pomembne izpostavila pisno in ustno komunikacijo, timsko delo, zmožnost prilagajanja, zmožnost reševanja težav in konfliktov, analiza in interpretacija podatkov, pa tudi veščine vodenja. Če se mladi zavedajo pomena teh veščin že v času šolanja, jih lahko krepijo postopoma, kar je najbolj učinkovito. Te veščine je težko okrepiti na hitro in vse naenkrat, prav tako se ljudje razlikujemo med seboj glede tega, v kolikšni meri imamo te veščine že razvite po naši naravi in katere smo morda krepili že od otroštva,” je pojasnila Martina Horvat, karierna svetovalka v Kariernem centru.

Poleg krepitve veščin je smiselno, da mladi pridobivajo informacije tako, da raziskujejo in spremljajo trg dela: “Naj raziščejo, kdo so njihovi potencialni delodajalci in katera delovna mesta se odpirajo. Koristno je, če se povezujejo s strokovnjaki in ostalimi, ki jim lahko pomagajo pri prehodu na trg dela.”

Določeni mladi imajo težavo s komuniciranjem

Kot je za nas povedala Horvatova, zaradi individualnih razlik med mladimi ni enoznačnega odgovora, katere veščine so najmanj razvite: “Bolj kot samo znanje v tem trenutku se mi zdi pomembno zavedanje, da se brez muje še čevelj ne obuje in da je treba za uspeh vložiti veliko truda. Kdor se tega zaveda, bo tudi motiviran, da krepi svoje znanje in veščine.”

Po opažanjih karierne svetovalke se v zadnjem času lahko zgodi, da imajo določeni mladi težave s komuniciranjem, predvsem ustnim, morda tudi z javnim nastopanjem, saj so bili v zadnjem času podvrženi okoliščinam, kjer so se imeli manj priložnosti pri tem izpopolnjevati. Hkrati lahko k temu prispeva vse z pogostejše hitro komuniciranje preko elektronskih naprav in manj v živo.

Stopnja finančne pismenosti med mladimi ni zadovoljiva

Mladinski kulturni center (MKC) Maribor v partnerstvu z Mednarodnim inštitutom za implementacijo trajnostnega razvoja, Mednarodni institut za Implementacijo Trajnostnega razvoja, MIITR Maribor, ter poljsko organizacijo Fundacja Europejski Instytut Outsourcingu, FEIO in grškim Innovation Hive, IH od meseca novembra 2020 izvaja Erasmus+ projekt v programu Mladi v akciji. Projekt Finančna pismenost za hitrejšo finančno neodvisnost (FinLit), ki se je končal aprila letos, ponuja pridobitev potrebnih finančnih in ekonomskih znanj ter veščin, kot so vodenje osebnih financ, razumevanja ter uporabe varčevalnih oziroma naložbenih načel, koriščenja posojil.

“Del projekta intelektualni rezultat 1 – IO1 je bil namenjen, da smo vsi partnerji stopili v stik s ciljnimi skupinami in smo zagotovili več kot 120 rešenih vprašalnikov, 40 na državo, ki smo ga združili v t.i. “state-of-the-art poročilo tj. mapirali obstoječe kompetence v partnerskih državah o finančni pismenosti,” je za nas pojasnila Lina Valant Sičanović, koordinatorica projekta FinLit, sicer pa strokovna sodelavka za pripravo kulturnih programov MKC.

Rezultati v Sloveniji so prikazali sledeče izvlečke:

  • finančna pismenost je pomembna pri doseganju finančne neodvisnosti (94,5 odstotka)
  • mladi privarčujejo vsaj 10 odstotkov svojega celotnega dohodka (77 odstotkov)
  • ne vedo, kako pripraviti osebni dolgoročni finančni načrt, ali ga še niso pripravili (58,9 odstotka)
  • nimajo ali ne znajo pripraviti osebnega načrta za primer nastanka dolga (57,5 odstotka) ali ustrezno razumejo različne finančne produkte, ki jih ponujajo banke

Kot je v nadaljevanju za nas pojasnila koordinatorka projekta FinLit, mladi poznajo slabše več strategij za povečanje svojega dohodka, in sicer v 31,5 odstotkih, in v 68,5 odstotkih večinoma še sploh niso investirali. Kot je v nadaljevanju še dodala, so podatki terenskih raziskav v Sloveniji, Grčiji in na Poljskem pokazali, da stopnja finančne pismenosti med mladimi ni zadovoljiva.

Raziskave v okviru FinLit prikazujejo pomanjkanje (brezplačnih) tečajev na teme finančne pismenosti (pomeni upravljanja z osebnimi financami, priprave varčevalnega načrta in prvih korakov za uresničevanje naložbenih priložnosti).

“Opazili smo tudi primanjkljaj splošnih kompetenc na področjih finančne pismenosti, kamor sodi računanje neto-bruto plače, razumevanje obrestnih mer, seznanjenost z naložbenimi strategijami za povečanje prihodkov, …” je pojasnila koordinatorka ter v nadaljevanju še dodala: “Sama sem mislila, da bodo rezultati še slabši, je pa res, da se takšnih vprašalnikov običajno lotijo tisti, ki nekaj že vedo, prav tako pa moramo upoštevat, da ne glede na to, da so bili vprašalniki anonimni, večina izpolnjevalcev običajno nekoliko polepša rezultate. Ne glede na moje mnenje, pa rezultati še vedno niso zadovoljivi, kar pomeni, da je finančna pismenost preslaba. Sama bi nujno uvedla takšna izobraževanja v šole, že v osnovne.”

Kot je v nadaljevanju še opozorila finance niso edino področje, ki je za mlade, ki vstopajo na trg dela, pomembno: “Najbolj pomembno področje oz. za moje pojme nujno, se mi zdi pridobivanje prakse in izkušenj. Kakršnih koli, tudi če greš nekaj delat, kar ni nujno tvoje področje ti da vpogled v nekaj drugega, kar boš vedno lahko uporabil tudi na svojem področju, npr. če se izobražuješ za profesorja matematike, delaš pa kot hostesa v gledališču, dobiš izkušnje na področju dela z ljudmi (ugotoviš, ali ti bolj ustreza za delo z ljudmi, kako je delati v kolektivu, kako je, ko imaš nad sabo vodjo, koliko moraš delat, da nekaj zaslužiš, kako sodeluješ s sodelavci, kako si urediš študentsko napotnico, kako si odpreš TRR, katere podatke rabiš za delo) – skratka vsaka izkušnja je dobrodošla.”

Informacije so mladim dostopne

Koordinatorka projekta FinLit meni, da živimo v času dostopnosti do informacij: internet, knjižnice, časopisi in predvsem strokovna literatura. Kot je pojasnila bi se izognila Facebooku ali nepodpisanim komentarjem na forumih, saj se morajo mladi naučit, katere informacije so kvalitetne in katere zavajajoče.

Tudi v kariernem centru menijo, da so informacije dovolj dostopne. “Če pa kdaj niso, se jih z malo truda da pridobiti,” je dodala Horvatova

Mladi posegajo predvsem po digitalnih informacijah, zato je dobro, da imajo informacije na voljo tudi preko teh medijev. “Zato smo se sami v našem projektu poslužili razvoju platforme (z e-tečajem), ki bo zagotovila, da bodo mladi pridobili znanje, veščine in kompetence na področju finančne pismenosti. Cilj je bil mlade prek učenja na daljavo vključiti v usposabljanje o finančni pismenosti. Veliko mladih se želi udeležiti takšnega usposabljanja, vendar se ga iz različnih razlogov ne morejo fizično udeležiti, ali pa takšnega tečaja ne morejo plačati,” je pojasnila Valant Sičanovićeva. Platforma FinLit bo tem posameznikom omogočila dostop do znanja, na kateri bo možno doseči večjezični uporabniški priročnik v besedi in tudi z audio posnetki. Takšni načini se mi zdijo pomembni, torej brezplačno, kadarkoli, izvor informacij je sledljiv in preverjen, predvsem pa da je uporabniku preprost.

Interes je povezan z željo po lažjem vstopu na trg dela

Običajno interes mladih za določene informacije in veščine nastane takrat, ko določeno stvar oz. informacijo potrebujejo. Na težavnost za vstop na trg dela pomanjkanje informacij in njihova dostopnost po mnenju koordinatorke FinLit ne vpliva: “Bolj težavno je pomanjkanje interesa. Ta, ki ima interes se bo tudi potrudil in prišel do želenega, če pa že osnove ni, potem pa trpi še vse ostalo.”

V Kariernem centru ugotavljajo, da je interes povezan z željo za čim lažjem vstopu na trg dela: “Mladi si seveda želijo s čim manj težav prehajati na trg dela in s tem je povezan njihov interes za krepitev veščin in pridobivanje informacij. V Kariernem centru UM si prizadevamo, da bi študenti krepili veščine in pridobivali relevantne informacije že od samega začetka študija, saj bi tako imeli dovolj časa, da bi postopoma upravljali svojo kariero. Mladi se tega vse bolj zavedajo in temu ustrezno delujejo.”

Tudi volonterstvo je dobrodošlo

Kot je za konec za nas še pojasnila koordinatorica projekta FinLit, je pomembno, da se mladi že v času šolanja preizkusijo in ugotovijo, kaj jim je všeč in kaj ne. “Ta čas so mladi še običajno doma ali pa v študentu in običajno še nimajo tako velikih finančnih obveznosti, zato svetujem, da se razgledajo po delovnih mestih, ki so jim zanimivi,” je pojasnila ter dodala, da se izkoristijo tudi volontiranje zaradi izkušenj in pridobljenih informacij o ustreznosti dela.

Koordinatorica projekta FinLit navaja naslednje nasvete za mlade:

  • Dobro je, da mladi kolobarijo med različnimi potencialnimi poklici med leti šolanja. Če se nekje najdejo in svoje delo dobro opravljajo, se velikokrat zgodi, da jih delodajalec želi zadržati.
  • Pomembno je, da mladi zelo dobro napišejo življenjepis, pri čemer pa ni tako pomembno slog in tehnika pisanja, kot pa izkušnje, ki vedno pritegnejo.
  • Mladi naj bi se pozanimali o delodajalcih, torej kdo so, kaj delajo, kje so zelo dobri, kje bi se morebiti lahko izboljšali, kako so zadovoljni zaposleni, kakšne plače imajo.
  • Pomembno je, da mladi ne precenijo sami sebe, kar se mnogokrat zgodi. Nekateri so zelo samozavestni in pričakujejo višje plače od direktorjev, malo dela in da bodo že na začetku vodili oz. delili delo drugim.

“Mladim bi sporočila, naj pri svojem delovanju izhajajo iz sebe, saj bodo tako zadovoljni na delovnem mestu, in sicer v življenju. Zavedajo naj se svoje dodane vrednosti in vzporedno z delom in trudom bodo imeli izbiro, kje in na katerem delovnem mestu bi se zaposlili,” je zaključila karierna svetovalka.