Šport je zelo pomemben za naše zdravje, zato je bistveno, da se otroke in mladostnike spodbuja k aktivnemu življenju, saj ima le-to pozitivne učinke tako na fizični kot tudi psihološki razvoj vsakega posameznika.

Vid Kajnih, vodja programov pri Svizec Šport pravi, da se večina otrok in mladostnikov poleg obvezne telovadbe v šoli ne ukvarja s športom. Peter Sitar, predavatelj in športni pedagog na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru dodaja, da je gibanje pri športni vzgoji v šoli dovolj zgolj za pasivno ohranjanje sposobnosti, za kaj več pa prav gotovo premalo.

Pri Svizec Šport ponujajo številne športne aktivnosti za otroke, in sicer telovadbo, smučanje, plavanje, rolanje, poletno varstvo za otroke z močno športno noto in športno obarvane rojstnodnevne zabave. Povprečna starost otrok pri Svizcu je od 2 do 8 let.

Sitar pravi, da je zelo pomembno, da se otroci začnejo ukvarjati s športom že zelo zgoraj. Praktično za ustrezne gibalno športne dejavnosti otrok nikoli ni prezgodaj, pravi in dodaja, da se razvoj tako pridobljenih dragocenih motoričnih sposobnosti in znanj kasneje, ko se otrok začne ukvarjati s športom, bogato obrestuje. Žal se široka športna pismenosti premalo poudarja pri vstopu otrok v športno organiziranost. Kajnih dodaja, da nekateri otroci na primer pri njih začnejo s športnimi aktivnostmi (primernimi glede na starost) že pri dveh letih.

Otroci naj bi se gibali vsaj 60 minut dnevno

Ukvarjanje s športom je in ni enakovredno gibanju v naravi. “Fiziološko gledano ja, psihološko gledano pa sigurno ne,” dodaja Kajnih.

Otroci se radi gibajo oziroma ukvarjajo s športi, saj imajo gibanje v genih, vendar po določenem času ta potreba brez primerne vzgoje v tej smeri pri otrocih tudi ugasne, pojasnjuje Kajnih. Po njegovem mnenju bi se morali gibati vsaj trikrat tedensko po eno uro, najbolje bi bilo vsak dan. Tudi Sitar pravi, da naj bi se otroci gibali vsaj 60 minut dnevno, v poštev pridejo tudi bolj intenzivne dejavnosti, kot so tek, igre z žogo, kolo, rolerji, …

Tako Kajnih kot Sitar pravita, da so športne aktivnosti pomembne za zdrav razvoj otroka, in sicer s fiziološkega, psihološkega in socialnega vidika. Sitar še dodaja, da je gibanje dobro za sam telesni razvoj, pozitiven odnos, da znaš narediti nekaj zase. Praktično je gibanje dobro za vse, poudarja. “Zaživeti zdrav življenjski slog je prav gotovo pomemben cilj odraščanja,” pravi.

Tako za otroke kot za mladostnike so primerne praktično vse športne aktivnosti, tudi vaje moči z lastno težo, veliko iger z žogo, tek, plavanje, kolo, skiro, .. Tudi zimski pohodi, tek na smučeh, smučanje, drsanje. Tako za oboje Sitar priporoča čim več gibanja v naravnem okolju.

Otrok, čigar starši so športno aktivni, se bo zagotovo tudi sam raje športno udejstvoval. “Ni boljšega občutka staršev v odraščanju svojih otrok kot “odpiranje vrat” različnim vsebinam, tudi gibanju in športu. Prevzeti vlogo soigralca, motivatorja, vzornika,… Je ne samo lepo. Je tudi zelo pozitivno in dragoceno za same odnose v družini,” pojasnjuje Sitar.

Sitar pravi, da je njegov sin Nejc začel drseti po snegu pri 19 mesecih. “Z mano, na smučarskih vajetih,…?! Je bilo to prav ali narobe?! Nama je bilo lepo! Še danes, pri 25 letih izjemno rad smuča, je športnik, tenisač, na študiju v ZDA. Izjemna podpora zapisanemu sta naša aktualna športna super zvezdnika Luka Dončič in Rok Možič.”

Predšolskega otroka lahko v svet športnih iger vpeljemo z dobro popotnico staršev in prizadevnostjo vzgojitelja. Sicer pa pomaga igra in še enkrat igra, pravi Sitar. “Pestra in ne prezahtevna vadba, veliko spontanega motoričnega učenja. Lažje in zelo prijetno v skupini vrstnikov.” Na tak način otrok ne bo čutil prisile vpeljevanja v športne aktivnosti, ampak se bo pri tem zabaval.

Pozitiven odnos do katere koli športne in telesne dejavnosti je ključen. Da ga dosežemo in poglabljamo je potrebno veliko vlaganja, odpovedovanja, rednosti, sistematičnosti,…

Prav gotovo so naši vrhunski športniki izjemni promotorji in motivatorji otrok. Pomembna je tudi uspešnost športne panoge v domačem okolju. V iskanju ustreznega športa Sitar izpostavlja pomembno vlogo športnega pedagoga.

V določenih primerih lahko otrok popolnoma zasovraži gibanje

Pretirano siljenje otroka k športu lahko prinese nasprotne učinke in lahko otrok popolnoma zasovraži gibanje. “To je zelo aktualno vprašanje in predstavlja veliko nevarnost za pozitiven odnos otrok do same dejavnosti in ne do edino merljivega športnega dosežka, rezultata. Vloga staršev se naj v največji meri prepozna v neomajni podpori in razumevanju otroka. Rezultat sam po sebi v tej zgodnji fazi odraščanja ne prinaša prav veliko,” pravi Sitar.

V primeru, da se otrok ali mladostnik dolgo uči in posledično tudi sedi, Sitar priporoča dovolj dolge aktivnosti, v tem primeru tudi bolj intenzivne, ki otroku dobro pokurijo “višek” nakopičene energije. Tudi pri teh aktivnostih dajem veliko prednost njihovi realizaciji v naravnem okolju, na prostem, pojasnjuje.

Slovenski otroci se premalo gibajo, saj so z izgubo “institucije” dvorišča otroci ostali brez z ničemer primerljive dejavnosti. Veliko igranja, gibanja, nenadomestljivih socialnih povezav in odnosov,…! Brez tega je pri večini otrok edina oblika telesne dejavnosti šolska Športna vzgoja. Otroci dvorišč smo jo imeli zelo radi. Bojim se, da tudi ta pozitiven odnos mladih danes postopoma usiha!

Vključitev otrok in mladostnikov v organizirane športne dejavnosti, primerne njihovi starosti, tako prinašajo dodatne kvalitete za življenje, kot so odgovornost, vztrajnost, pripravljenost na timsko sodelovanje in mnoge druge. Šport oz. dovolj gibanja torej na splošno pripomore k boljšemu počutju in uspehom na vseh področjih.