Poslanka SDS, Anja Bah Žibert je na novinarski konferenci pred dobrim tednom dni, predstavila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za notranje zadeve. Od vlade in notranjega ministrstva pričakuje, da zaradi naraščajočega števila nezakonitih prehodov meje, nanjo znova pošlje vojsko. Bah Žibert je poudarila, da število nezakonitih vstopov v državo narašča. Na porast številk po njenem mnenju vpliva tudi nerazumna odločitev vlade, da z meje začne odstranjevati varovalno ograjo.

Najhuje je, po njenih besedah, v obmejnem naselju Rigonce, o katerem smo v zadnjih dneh že poročali. Tam so policisti samo 23. avgusta obravnavali 330 nezakonitih prehodov. Rešitev je po njenem mnenju v tem, da se slovenska politika dogovori s hrvaškimi kolegi in po potrebi ponovno uvede skupne patrulje na tej meji.

Vse to je odraz vaše politike odprtih vrat do ilegalnih migrantov, ki ste jih z odstranjevanjem varnostne ograje dobesedno povabili v Slovenijo.

Predsednik vlade, Robert Golob, je na njena vprašanja o porastu nezakonitih migracij odgovoril, da se s to težavo ukvarja Evropska unija v izvornih državah. To je namreč del njene strategije za obvladovanje tega izziva. Kljub temu pa je Slovenija, ki je samo tranzitna država, v letu 2023 obravnavala 40.000 nezakonitih prehodov na južni meji. Od tega jih je 24.000 prestopilo mejo v Rigoncih, kjer pa ni bil umaknjen niti meter ograje. “Ne vem, kakšen dokaz več potrebujete, da ograja ne deluje,” je poudaril.

Poslanka Bah Žibert je zatem izpostavila, da je policija v prvih dvanajstih dneh septembra evidentirala več kot 4000 nezakonitih prehodov meje, večinoma so to bili mladi moški. Hkrati pa je opozorila na kaotično stanje v migrantskih centrih, kot je na primer azilni dom na Viču. Tam je trenutno ogromno število migrantov, kar posledično vodi do nenadzorovanega gibanja in povečanja števila kaznivih dejanj. “V azilnem domu na Viču, ki ima prostore za 350 oseb, je danes nastanjenih več kot 1200 migrantov. Ti se gibljejo povsod in nenadzorovano,” je dejala.

Predsednik vlade njenega stališča ni podprl in še dejal, da nevladne organizacije in stranke na desnici strašijo ljudi s to temo. Poudaril je, da je Italija dober primer, kako se lahko politika odgovorno loti migracijske problematike, in poudaril, da politika ne sme vzbujati strahu med ljudmi.

Povečan pritisk na balkansko pot

Hrvaška, ki je nedavno postala del schengenskega območja, je s priključitvijo postala glavno vstopno mesto za ilegalne migrante, ki želijo vstopiti v EU. Zaradi tega se povečuje pritisk na tako imenovano Balkansko pot. Slovenija in druge države, članice EU, se trudijo za okrepitev zunanjih meja in podpirajo Hrvaško pri varovanju le-teh.

Slovenija in Hrvaška trenutno izvajata skupne nadzore v mešanih patruljah in se zavzemata za razširitev teh nadzorov na širša območja, ter za dodatno izvajanje nadzora v drugih državah Zahodnega Balkana. Nekatere države na tem območju izvajajo tako imenovano vizno harmonizacijo. Ta omogoča ilegalnim migrantom, da nedovoljeno prehajajo meje schengenskega območja. Slovenija je glede tega že podala pobudo na Evropsko komisijo.

Evropski parlament je nedavno sprejel odločitev o začasni ustavitvi pogajanj o reformi migracijske politike EU

Pogajanja so tokrat zastala zaradi nesoglasij med državami članicami, o ključnih vidikih reforme, kot so na primer obvezna kvota za sprejem beguncev in bolj enoten pristop k upravljanju migracij.

Italija, na primer, ki je v preteklosti sprejemala veliko število migrantov na svoje obale, se je zavzela za bolj solidarno delitev bremena med državami članicami. Italijanska premierka Luisa di Maio je poudarila, da je potrebno več sodelovanja med državami in skupna odgovornost za obvladovanje migrantskih tokov.

Slovenija, na drugi strani, nasprotuje obveznim kvotam in se bolj nagiba k restriktivnemu pristopu. Predsednik vlade Robert Golob je namreč izrazil skrb, da bi obvezne kvote ogrozile varnost Slovenije in drugih držav srednje in vzhodne Evrope. Zagovarja torej idejo, da bi morale države same odločati, koliko beguncev bodo sprejele, glede na svoje zmožnosti in infrastrukturo.

Ključ do obvladovanja je sodelovanje z izvornimi državami

Poleg notranjih politik je sodelovanje z izvornimi državami tudi ključnega pomena pri obvladovanju migracijske problematike. EU že vrsto let sodeluje s številnimi afriškimi in bližnjevzhodnimi državami ter s tem ponuja podporo za razvoj, izboljšanje življenjskih razmer in preprečevanje konfliktov. Tudi Slovenija se je aktivno vključila v ta prizadevanja.

Povečala je namreč svojo razvojno pomoč za afriške države, zlasti tiste v Sahelu, kjer so razmere najbolj krhke. Prizadeva si za izboljšanje infrastrukture, razvoj izobraževalnih programov in pospešeno gospodarsko rast, da bi mladim ljudem v teh državah omogočila boljše perspektive. Posledično bi preprečila migracijo zaradi ekonomskega in političnega pritiska.

Poleg obvladovanja vstopa migrantov v EU pa je pomembno tudi vprašanje integracije tistih, ki tukaj že živijo.

Slovenija na tem področju ni pretirano aktivna, in je večji poudarek dala omejevanju priseljevanja. Vendar pa so se nekatere nevladne organizacije in civilna družba v Sloveniji odločile izboljšati pogoje za integracijo migrantov. Poudarjajo, da uspešna integracija prispeva k večji enakosti in raznolikosti v družbi ter krepi socialno kohezijo.

Slovenija bo vedno skušala konstruktivno iskati rešitve, ki bodo zamejile ilegalne migracije

Skupen izziv, različni pristopi

Migracijska problematika tako ostaja eden izmed največjih izzivov za Evropsko unijo, in države članice se soočajo z različnimi vidiki tega problema. Slovenija, Italija in Hrvaška, ki so postale tranzitne poti za mnoge nezakonite migrante, se krepko razlikujejo v svojih pristopih k obvladovanju te problematike.

Kljub razlikam v stališčih pa vse tri države priznavajo pomen dolgoročnih rešitev, vključno s trajnostno integracijo migrantov v družbo. Vprašanje migracij bo torej še naprej ostalo na dnevnem redu EU. Zahtevalo bo sodelovanje, ki bo temeljilo na spoštovanju človekovih pravic, humanosti in dolgoročni stabilnosti.