V Sloveniji lahko vsak, ki izpolnjuje nekaj pogojev, postane darovalec organov in tkiv in s tem po smrti reši življenje – v najboljšem primeru se lahko organi enega umrlega darovalca uporabijo za zdravljenje ker devetih prejemnikov. Kljub temu pa je izmed več kot dveh milijonov Slovencev trenutno v registru okoli 12 tisoč darovalcev organov in tkiv, kar ni niti en odstotek. Zato so tudi v Centru za pomoč na domu Maribor v mesecu oktobru najavili vstop v mrežo pooblaščenih mest za oddajo izjave za posmrtno darovanje organov in tkiv na pobudo Zveze Slovenska unija pacientov. Izjavo lahko oddate tudi v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, v UKC Maribor, v Lekarni pri Gradu in Lekarni Tabor ter na RKS OZ Maribor, odda pa se lahko tudi elektronsko.

Brez soglasja so pred težko odločitvijo svojci

V Sloveniji izvajamo darovanje organov po možganski smrti. Humano dejanje lahko reši eno ali več življenj, zanj pa lahko oddamo pisno soglasje, s katero se opredelimo za posmrtno darovanje delov človeškega telesa. V izjavi lahko navedete tudi, če ste izrecno proti darovanju.

Če oseba ni izrecno opredeljena, se morajo, če pride do takšne situacije, s težko odločitvijo v hudem trenutku soočiti svojci. V takem težkem trenutku, ko žalujejo za ljubljenim, morajo sprejeti največkrat nepričakovano in zelo pomembno odločitev. Če pa je oseba predhodno podala soglasje, ga svojci le potrdijo.

Brez prostovoljnega darovanja ni zdravljenja s presaditvijo, ki je danes izjemno uspešna metoda, je edina rešitev in možnost zdravljenja za številne bolezni, ki privedejo do odpovedi organa. Le pri ledvicah je možno nadomestno zdravljenje z dializo. S staranjem družbe, tudi z boleznimi, ki se jih lahko zdravi, a lahko z leti privedejo do odpovedi organa, naraščajo potrebe po organih za presaditev. Za številne je to edina možnost za preživetje.

V mariborskem Rdečem križu beležijo okoli 140 oddanih prijav na leto

Izjavo glede posmrtnega darovanja organov in tkiv lahko darovalec poda v pisni obliki pri pooblaščeni osebi, na enem od pooblaščenih mest ali pa to stori po elektronski poti na spletnem portalu eUprava. V tem primeru potrebuje darovalec tudi veljaven e-podpis SI-PASS. Med pooblaščenimi mesti za oddajo izjave so tudi nekateri izvajalci zdravstvenih storitev, območna združenja Rdečega križa in nekatere lekarne.

V Mariboru je pooblaščeno mesto za oddajo izjave darovalca organov in tkiv od leta 2005 tudi Območno združenje mariborskega Rdečega križa. “Od leta 2016, ko smo uvedli mobilno pisarno, beležimo okoli 140 prijav oz. oddanih izjav na leto. V sodelovanju z mariborskim Društvom študentov medicine, v projektu Epruvetka pa osveščamo mlade o pomenu darovanja organov in tkiv ter o krvodajalstvu in nudenju prve pomoči,” pove Tatjana Žižek, strokovna sodelavka za krvodajalstvo pri RKS-Območno združenje Maribor.

Med pooblaščenimi mesti zdaj tudi Center za pomoč na domu Maribor

V Centru za pomoč na domu Maribor so v mesecu oktobru najavili vstop v mrežo pooblaščenih mest za oddajo izjave za posmrtno darovanje organov in tkiv. To odločitev so sprejeli na pobudo Zveze Slovenske unije pacientov, nevladne in neprofitne strokovne organizacije, ki združuje posameznike različnih poklicnih profilov v skupnem cilju osveščati javnost o pacientovih pravicah in dolžnostih.

Center za pomoč na domu Maribor se z vsebinami in projekti že 30 let vključuje v vsakdan mnogih posameznic in posameznikov, ki potrebujejo pomoč v domačem okolju. Pomoč na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem domačem okolju, vendar se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo negovati ali oskrbovati sami, te možnosti pa prav tako nimajo njihovi svojci, ker tega niso zmožni.

“Pomagati sočloveku na tak način, pomeni reševanje življenj. V Mariboru lahko darovalci organov in tkiv oddajo svojo izjavo še v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, v UKC Maribor, v Lekarni pri Gradu in Lekarni Tabor ter na RKS OZ Maribor,” pove predsednik Zveze Slovenska unija pacientov, Borut Ambrožič.

“Prepričana sem, da bomo z vzpostavitvijo novega pooblaščenega mesta pripomogli k večji prepoznavnosti te pomembne družbene teme in s tem upam, tudi k povečanju števila bodočih darovalcev organov in tkiv. Našo najavo za vključitev v mrežo pooblaščenih mest za oddajo izjave za posmrtno darovanje organov in tkiv vežemo na mesec oktober, v okviru katerega vsako drugo soboto obeležujemo Evropski dan darovanja organov in tkiv,” je ob posebni priložnosti dejala direktorica CPND Maribor, mag. Barbara Žgajner.

Ključni problem so napačne informacije in pomanjkanje informacij

“V nacionalnem registru opredeljenih oseb glede posmrtnega darovanja organov in tkiv imamo skupaj opredeljenih 11.584 ljudi. Od tega 1.554 ZA in 30 proti. To so podatki iz leta 2021,” medtem navede namestnica direktorja in bivša direktorica Slovenija TRANSPLANT, Javnega zavoda RS za presaditev organov in tkiv, nosilca vseh aktivnosti v zvezi z darovanjem organov in tkiv v Sloveniji, prim. Danica Avsec.

Postopek opredelitve glede darovanja po elektronski poti preko portala e-uprava je sicer enostaven. Z veljavnim digitalnim potrdilom se starejši od 15 let lahko opredelijo za ali proti darovanju enostavno in hitro, v manj kot dveh minutah.

Kot nam pove Borut Ambrožič, predsednik Zveze Slovenske unije pacientov, so tudi številke v zadnjih nekaj mesecih podobne, malo naraščajo. “Ampak zagotovo bi lahko bila ta številka veliko višja,” pove in razloži, da pri posmrtnem darovanju organov kroži ogromno nepravilnih informacij, ki Slovence najbrž odvračajo od tega, da bi postali darovalci. Med njimi je pomanjkanje informacij o tem, kako sploh postati darovalec in kakšni so pogoji. Na pooblaščenih mestih velikokrat slišijo tudi, da so ljudje mnenja, da bo v primeru darovanja država plačala njihov pogreb, zato bi radi na tak način ob smrti razbremenili svojce. Toda gre za napačno informacijo, ki se je razširila med ljudmi, niso pa prepričani, od kod izvira.

Zato so se na Centru za pomoč na domu Maribor tudi odločili pridružiti mreži pooblaščenih mest in začeli osveščati Slovence s pravilnimi informacijami. “Od leta 2002, ko je vlada ustanovila ta Zavod, imamo samo 12 tisoč darovalcev registriranih. To želimo spremeniti,” še nam pove Ambrožič.

Izpolnjevati je potrebno le nekaj osnovnih pogojev

Če želi oseba postati darovalec organov in tkiv, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • Biti mora državljan ali rezident RS,
  • biti mora stara vsaj 15 let (zgornje omejitve starosti ni),
  • oseba ne sme imeti rakavih obolenj, neozdravljive sepse ali biti nosilec nalezljivih bolezni,
  • imeti mora sklenjeno obvezno zdravstveno zavarovanje in biti imetnik zdravstvene kartice.

Na organe čaka 177 ljudi

Decembra 2021 je bilo na čakalnem listu za presaditev 177 pacientov. Najvišja čakalna doba je za ledvice – 1 do 2 leti. Povprečna čakalna doba je za vse organe v primerjavi z ostalimi državami relativno kratka. Največ (97) jih čaka na ledvice, veliko pa tudi na srce (57). V letu 2021 je bilo opravljenih 105 presaditev organov, 104 so bili pridobljeni od umrlih darovalcev in en organ od živega darovalca, od tega je bilo največ presajenih ledvic.

Organi, ki se lahko darujejo, so: srce, pljuča, jetra, ledvici, trebušna slinavka in tanko črevo. Tkivi in celice pa: roženica, kosti, hrustanec, mehko kostna tkiva, koža, krvotvorne matične in reproduktivne celice.

Po številu presajenih organov od umrlih darovalcev na milijon prebivalcev smo v Sloveniji sicer nekoliko nad povprečjem držav Eurotransplanta. Pomembno višje pa je število presaditev src na milijon prebivalcev, kjer smo zadnjih nekaj let v samem svetovnem vrhu. Slovenija se zadnji dve leti uvršča med najuspešnejše države sveta tudi v programu presaditve pljuč.

Več informacij o posmrtnem darovanju organov in kako postati darovalec lahko najdete na spletni strani Zavoda RS za presaditve organov in tkiv (Slovenija TRANSPLANT).