Vlada je sredi aprila izdala uredbo, s katero je določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Trenutno so mesečne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja določene v višini med 34,50 evra in 35,67 evrov brez popusta.

Z uredbo se določa najvišjo premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje na način, da mesečna premija za to zavarovanje ne sme presegati 35,67 evrov. Razlog za ceno na navedeni ravni je v tem, da je to trenutno najvišja polna premija na trgu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. S septembrom se obeta tako preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek.

Pavšalni obvezni zdravstveni prispevek se bo plačeval v enotnem fiksnem znesku 35 evrov. Predvidoma ga bodo uskladili enkrat letno, pri čemer bi se upoštevala rast povprečne bruto plače v Sloveniji v preteklem letu. Prvič bi to storili marca 2025. Toda do takrat bo že izpeljana zdravstvena reforma, ki bo uvedla drugačen, bolj solidaren sistem, in bo ta prispevek ukinjen, obljublja vlada.

Razlog za podražitve krajše čakalne vrste

Da se bližajo podražitve, je med prvimi sporočila Zavarovalnica Generali, ki je s 1. majem 2023 napovedala dvig mesečne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za 10,39 evra oziroma več kot 30 odstotkov. Tudi drugi dve zavarovalnici, Triglav in Vzajemna, sta nato napovedali možnost dviga premije v naslednjih mesecih.

Zavarovalnice trdijo, da so dvigi cen posledica ukrepov za skrajševanje enormnih čakalnih vrst v zdravstvu. Za skrajševanje čakalnih vrst je bil lani uveden tudi interventni zakon. Vsega skupaj je bilo do zdaj za interventni zakon namenjenih 80 milijonov evrov, navaja portal 24ur.

Odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so se lani glede na leto poprej zvišali za pol milijarde evrov. A zato so se zvišala tudi doplačila za storitve, ki jih sofinancirajo zavarovalnice, je za portal 24ur povedal Maks Tajnikar.

Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da bi se brez dodatnih zagotovljenih sredstev danes soočali še z daljšimi čakalnimi vrstami, saj so bile v času covida-19 vse storitve prepolovljene, kar vpliva na daljšanje čakalnih vrst.

Osebe brez dopolnilnega zavarovanja običajno iz najranljivejših skupin

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo uvedeno zaradi potrebe po dodatnem denarju v zdravstvu. V začetku je obvezno in dopolnilno sodilo pod ZZZS. Kasneje je ZZZS ustanovil Vzajemno, na katero je prenesel vsa prostovoljna zavarovanja. Nato sta se za zbiranje prostovoljnih zavarovanj odločili še zavarovalnici Adriatic Slovenica – danes združena z Generali – in Triglav, Zdravstvena zavarovalnica.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje zagotavlja kritje stroškov razlike do polne cene zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti. V praksi to pomeni, da tistim zavarovancem, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ni treba doplačevati razlik za zdravstvene storitve, zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke, dokler njihova vrednost ne preseže najvišje priznane vrednosti. K dopolnilnemu zavarovanju so zavezane samo odrasle osebe, niso pa otroci do 15. leta in socialno ogroženi, ki jim doplačila krije proračun, navaja 24ur.

Dopolnilno zavarovanje krije 20 odstotkov vrednosti storitve v primeru bolezni ali poškodbe pri delu in 30 odstotkov, če gre za poškodbo izven dela. 

Osebe brez dopolnilnega zavarovanja, takšnih je okoli 75.000, so najpogosteje iz najranljivejših družbenih skupin. Ti posamezniki imajo največkrat urejeno obvezno zavarovanje, tako Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, vendar pa zaradi neurejenega dopolnilnega v praksi dejansko nimajo dostopa do zdravstvenega varstva, še navaja 24ur.

Zamejitev cen do preoblikovanja zdravstvenega sistema

Prav zaradi obveznosti države, da zagotavlja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja javni interes in je del socialne varnosti prebivalcev v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, se je vlada odločila za zamejitev cene zavarovanja. Z določitvijo cene z uredbo se po navedbah ministrstva za zdravje zagotavlja “redna preskrba” s tem produktom, sicer bi se zaradi višine premije odrekli sklenitvi zavarovanja, saj bi bilo predrago za finančno šibkejši segment ljudi.

Zamejitev cen bo predvidoma veljala do preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja. Slednjega predvideva novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je v parlamentarni postopek v torek vložila poslanska skupina Svoboda.

Novela predvideva preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oz. uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka. Za razliko od dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je prostovoljno, bi obvezni zdravstveni prispevek bili primorani plačevati vsi državljani, z izjemo tistih, ki so po zakonu že oproščeni plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je sicer kamen spotike politike vse od njegove uvedbe. Več ministrov za zdravje – Keber, Marušič, Gantar in ministrica Trop Skaza – ga je poskušalo ukiniti, a neuspešno. Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber je to poskušal prvi in skušal denar prenesti v skupno blagajno. Spopad z dopolnim zavarovanjem pa je nenazadnje ob pričetku mandata napovedala tudi sedanja vlada Roberta Goloba. V koalicijski pogodbi so navedli, da nameravajo “do konca leta 2024 pripraviti celovito prenovo financiranja zdravstvenega sistema, ki bo vsebovala tudi ukinitev nepravičnega in neučinkovitega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.“