Pred kratkim je v kanalu ob Ptujskem jezeru sprehajalec opazil poginule ribe. Po podatkih Policijske uprave Maribor je zaradi onesnaženosti poginilo približno 5.000 rib. Zaradi neljubega dogodka nas je zanimalo, kako se onesnaženo vodovje ponovno oživi oziroma rehabilitira.

Sanacija je odvisna od vrste vodnega telesa in onesnaženosti

Kot je za nas pojasnil biolog pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) dr. Boris Kolar, je sanacija onesnaženja odvisna od vrste vodnega telesa, torej ali je onesnažena stoječa voda, kot je ribnik ali jezero, ali je onesnažen manjši potok ali večja reka. Tudi vrsta onesnaženja je pomembna. V v vodi slabo topne snovi se bodo namreč lepile na vodno rastje, kamenje, skale, kopičile se bodo v sedimentu. Tudi težaven dostop je lahko razlog za neukrepanje.

“Kadar je vzrok za enkratno onesnaženje, ki ima za posledico zastrupitev vodotoka, v vodi topna snov, pa sanacijo izvede vodotok sam, saj onesnaženje preprosto splahne, ga razredči in prepusti naravi, da pokliče na pomoč mikroorganizme ali kemijske procese, ki poskrbijo za vrnitev ravnotežja v ekosistem potoka. Sicer pa to metodo neukrepanja v Sloveniji uporabljamo tudi takrat, ko bi vodotoke morali sanirati,” je še pojasnil Kolar.

Kot je v nadaljevanju še dodal, je bil sediment v odvodnem kanalu v krajinskem parku Šturmovci v delu od mosta do izliva v Dravo desetletja izjemno obremenjen z zelo strupenimi in tudi bioakumulativnimi snovmi: “Sediment bi bilo treba odstraniti, saj je ogrožal vodne in kopne ekosisteme, preko njih tudi človeka, vendar se sanacija ni zgodila. Izgleda, da so se po prenehanju obremenjevanja odpadnih vod naborom onesnaževal, ki smo jih tam spremljali, razmere izboljšale. Vendar še vedno ni sistemskega nadzora nad lokacijo, tako da ta trditev ni podprta z rezultati monitoringa, temveč z enkratno preiskavo”.

Tudi čas rehabilitacije je odvisen od vrste onesnaževala

Strokovnjak je pojasnil, da je vse odvisno od vrste onesnaževala. Ob enkratnem dogodku, ko je zastrupljen vodotok in je prizadeta velika večina organizmov na določenem odseku, je pričakovati rehabilitacijo že tekom prvega leta, v drugem letu pa si lahko ekosistem povsem opomore. “Vodovje verjetno lahko pojmujemo kot vodni ekosistem, to pa je zelo zapleten preplet povezav in odnosov med organizmi in njihovih reakcij na (klimatske) spremembe v okolju.”

Čas rehabilitacije je zelo odvisen od vrste snovi, od toksičnosti, topnosti v vodi, hitrosti usedanja, hitrosti razgradnje, pa tudi od značilnosti vode ali gre za tekočo ali stoječo vodo.

Ob popolni zastrupitvi potoka med dvema jezovoma, lahko za vedno izgine školjka potočni škržek in posledično riba pezdirek, ki v njegovo lupino odlaga ikre, izgine rak jelševec ali ribica pegunica. Potok bo medtem izgledal, kot da se nič ni zgodilo.

Kaj se zgodi s poginjenimi ribami?

V primeru, da so v vodovju pred onesnaženostjo živele ribe in le-te zaradi onesnaženja poginejo, jih praviloma odstranijo iz vode, so pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V primeru pogina v odprtih vodah, oziroma v ribiškem okolišu, za to poskrbi koncesionar za izvajanje ribiškega upravljanja, v objektih akvakulture oziroma ribogojnicah ali komercialnih ribnikih pa nosilec vodnega dovoljenja, ki je v tem primeru tudi lastnik rib. Poginjene ribe se predajo veterinarsko-higienski službi, ki jih je dolžna neškodljivo odstraniti.

V Sloveniji je veliko malih vodotokov tako onesnaženih, da v njih vsaj pol leta ne plavajo ribe

Scenarij v katerem se voda nikoli več ne očisti do te mere, da v njej lahko ponovno živijo organizmi, je po enkratnem dogodku zelo malo verjeten. Vendar je strokovnjak v nadaljevanju opozoril, da v Sloveniji še vedno najdemo preveč, zlasti manjših vodotokov, ki so onesnaženi do mere, da v njih ribe, vsaj v poletnem času ne plavajo več.

“Če samo pogledamo razmere med Ptujem in Središčem ob Dravi, razni Pavlovski in podobni potoki so na videz mrtvi, ko pritečejo skozi vas. Vanje se namreč še vedno izteka gnojnica iz gnojnih jam in odplake iz gospodinjstev, ki niso opremljene z ustreznimi greznicami ali čistilnimi napravami, če že niso priključeni na kanalizacijo,” opozarja.

Tudi številne lokalne čistilne naprave občasno ali permanentno ne dosegajo kriterijev čiščenja (90 odstotne učinkovitost). Iztoki iz rastlinskih čistilnih naprav so zlasti pozimi preobremenjeni.

Kdaj je voda ponovno opredeljena kot čista?

Kriterije, na podlagi katerih se voda lahko ponovno opredeli kot čista, je leta 2000 določila vodna direktiva. Ob vstopu v članstvo EU jo je sprejela tudi Slovenija. Direktiva opredeljuje slabo, zmerno, dobro in zelo dobro ekološko stanje voda.

V vrednotenje ekološkega stanja vodotokov so vključeni naslednji elementi kakovosti:

  • fitobentos in makrofiti, bentoški nevretenčarji, ribe (biološki elementi kakovosti),
  • kisikove razmere, stanje hranil (splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti),
  • posebna onesnaževala.

“Če je na primer v postrvjem potoku prisotna potočna postrv in lipan, je to lahko znamenje dobrega ali zelo dobrega stanja. Če teh rib ni, je to stanje lahko ocenjeno za zmerno ali slabo, ob upoštevanju ostalih parametrov, seveda,” je dodatno pojasnil Kolar.

Poseganje človeka v ponovno oživitev vodovja ni vedno najboljše

Na ministrstvu so za nas pojasnili, da je ponovna oživitev vodovja zelo odvisna od vzroka pogina, ali gre za trajno onesnaženje, v kašnem obsegu je bil pogin, ali gre za popolni ali za delni pogin, pri katerem so poginili le določeni vodni organizmi, ali so poginile vse razvojne faze ali le nekatere itd.

“Praviloma se v odprtih vodotokih, če se odstrani vzrok in prepreči nadaljnje onesnaževanje, življenje povrne po naravni poti. V določenih primerih se lahko določene vrste ponovno umetno naseli,” so pojasnili na ministrstvu. V ribiških okoliših izvaja morebitne ukrepe za obnovo ribjih populacij koncesionar za izvajanje ribiškega upravljanja na podlagi ribiško-gojitvenega načrta.

Najbolje je, da za ponovno oživitev vodovja poskrbi narava sama, je zatrdil strokovnjak. Po prvi svetovni vojni je za ribji stalež v Soči poskrbel človek, naselil je potočno postrv, posledice pa so bile, da smo skoraj povsem izgubili soško postrv. Še danes se soočamo s tem človeškim posegom v “oživljanje vodovja”.

Kolar pravi, da so ribe zelo gibljivi organizmi: “Predstavljajte si, da ste riba in živite v potoku. No, ne v tistem delu, ki je bil zastrupljen, ampak veliko niže ali pa više. Kam pa lahko sploh odplavate? Pot vodi le navzgor ali navzdol. Levo in desno je komaj kak meter potoka. Zato ribe kmalu zapolnijo dele vodotoka, ki so jih njihove sorodnice izpraznile. Če je bila zastrupitev dovolj temeljita, tam ne bo ravno veliko hrane, morda le naključna kobilica, ki se je precenila v skoku na sosednji breg. Ampak kmalu bodo prilezli tudi maloščetinci, slastni kolobarniki, pod kamenjem se bodo zbrale ličinke mladoletnic. Hrane bo vedno več, a tu bodo tudi postranice, ki bodo v sebi nosile jajčeca ježerilcev, ki se bodo naselile prebavilih rib, v pesek pa se bodo zarile obloustke in od tam prežale na ribe. Morda se bodo vrnili celo trebuhodlačniki, ki bodo prav tako zajedali vse, kar bo priplavalo mimo.”