Zaradi epidemije koronavirusa se je v lanskem in letošnjem letu zmanjšala realizacija večine zdravstvenih programov v slovenskih bolnišnicah, razen urgentnih stanj in obravnave onkoloških pacientov.

Podatki iz baze eNaročanja na dan 1. 2. 2021 kažejo, da so čakajoči, ki so že bili vpisani na seznam na izbrani nabor prvih pregledov v povprečju čakali šest dni manj kot na prvi dan preteklega meseca, na izbrani nabor 379 terapevtsko-diagnostičnih storitev pa so že vpisani na seznamih v primerjavi s prvim dnem preteklega meseca čakali pet dni manj.

“Čakalne dobe na prve proste termine pri prvih pregledih so bile na dan 1. 2. 2021 v povprečju za dva dni daljše kot na prvi dan preteklega meseca, na terapevtsko-diagnostične storitve pa se je na prvi termin v povprečju čakalo tri dni več kot v enakem obdobju preteklega meseca,” kaže mesečno poročilo o čakalnih dobah NIJZ.

Izvajalci sicer proste termine objavljajo na portalu https://cakalnedobe.ezdrav.si/.

Čakalne dobe pri stopnji nujnosti “Redno”

– Revmatološki pregled s povprečno čakalno dobo 510 dni;
– Urološki pregled otroka s povprečno čakalno dobo 230 dni;
– Urološki pregled s povprečno čakalno dobo 226 dni.

Najdaljša dopustna čakalna doba presežena pri devetih vrstah storitev

Pri stopnji nujnosti »Zelo hitro« je na prve preglede nad dopustno dobo čakalo kar 62 odstotkov vseh čakajočih, na terapevtsko-diagnostične postopke pa je več kot 14 dni čakalo 50 odstotkov vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti.

V mesecu januarju 2021 je bilo v sistemu eNaročanja izdanih 317.910 napotnic, kar pomeni 77.030 oziroma 31,9 % več izdanih napotnic kot pretekli mesec, oziroma 75.375 ali 19,1% manj kot v enakem obdobju preteklega leta. V preteklem mesecu je bilo ustvarjenih 477.330 naročil, kar pomeni 60.916 oziroma 14,6 % več izdelanih naročil kot pretekli mesec in 70.104 ali 12,8 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta.

Najdaljša dopustna čakalna doba pri stopnji nujnosti »Redno« na dan 1. 2. 2021 ni bila spoštovana pri devetih vrstah zdravstvenih storitev, in sicer:

– operacija skolioze,
– operacije tumorjev na hrbtenici,
– operacije tumorjev obnosnih votlin v splošni anesteziji,
– osteosinteza hrbtenice (drugi posegi),
– osteosinteza torakolumbalne hrbtenice s “kletko – cage”,
– posegi na žrelnici in bobniču pri otrocih v splošni anesteziji,
– posegi na žrelnici pri otrocih v splošni anesteziji,
– tonzilektomija/adenoidektomija,
– vstavitev/odstranitev kohlearnega implanta.

Vir: Mesečno poročilo o čakalnih dobah NIJZ, februar 2021

Kakšne so torej čakalne dobe v Sloveniji?

Čakalne dobe pri stopnji nujnosti “Zelo hitro” so sledeče:

– Revmatološki pregled s povprečno čakalno dobo 69 dni;
– Urološki pregled otroka s povprečno čakalno dobo 50 dni;
– Urološki pregled s povprečno čakalno dobo 45 dni;
– Kardiološki pregled s povprečno čakalno dobo 38 dni;
– Okulistični pregled zaradi očal s povprečno čakalno dobo 37 dni.

Čakalne dobe pri stopnji nujnosti “Hitro”

– Revmatološki pregled, s povprečno čakalno dobo 362 dni;
– Nevrološki pregled s povprečno čakalno dobo 130 dni;
– Urološki pregled s povprečno čakalno dobo 125 dni;
– Kardiološki pregled s povprečno čakalno dobo 109 dni;
– Urološki pregled otroka s povprečno čakalno dobo 106 dni;

Čakalne dobe pri stopnji nujnosti “Redno”

– Revmatološki pregled s povprečno čakalno dobo 510 dni;
– Urološki pregled otroka s povprečno čakalno dobo 230 dni;
– Urološki pregled s povprečno čakalno dobo 226 dni.

Podatki o čakalnih dobah so dostopni na tej povezavi. 

Koliko ljudi je čakalo nad dopustno mejo?

“Na dan 1. 2. 2021 je torej za 25 izbranih vrst zdravstvenih storitev na prvi pregled čakalo 57.146 oseb, od tega je nad dopustno mejo čakalo 21.499 oseb, kar predstavlja 37,62 % od vseh čakajočih na prvi pregled v specialistični ambulanti. Na drugi strani je na 379 izbranih vrst zdravstvenih storitev čakalo 92.650 oseb, od tega jih je nad dopustno mejo čakalo 36.296, kar predstavlja 39,18 % od vseh čakajočih na terapevtsko diagnostično storitev,” navajajo na NIJZ.

Skupaj na prve preglede in ostale storitve nad dopustno mejo čaka 57.795 oseb, kar predstavlja 38,58 % vseh čakajočih, kažejo podatki NIJZ. 

Na dan 1. 2. 2021 je torej za 25 izbranih vrst zdravstvenih storitev na prvi pregled čakalo 57.146 oseb, od tega je nad dopustno mejo čakalo 21.499 oseb, kar predstavlja 37,62 % od vseh čakajočih na prvi pregled v specialistični ambulanti.

Pri čakajočih nad dopustno čakalno dobo (v skladu z novelo Zakona o pacientovih pravicah), niso upoštevani tisti, ki nad dopustno dolgo čakalno dobo čakajo zaradi lastne želje (prestavitev termina ali želja po določenem zdravniku) ali medicinske indikacije za uvrstitev na točno določen termin (zdravstvenega stanja, ki zahteva izvedbo storitve na določen datum).

V UKC manjša realizacija večine programov

Kot so sicer iz UKC Maribor nedavno pojasnili za naš medij, se je v lanskem letu zaradi epidemije zmanjšala realizacija večine programov dogovorjenih v Splošnem dogovoru za leto 2020, razen urgentnih stanj in obravnave onkoloških pacientov, kjer smo izvajali programe skorajda nemoteno oz. skladno s potrebami.

“Finančno največji odklon pri realizaciji programov je v akutni bolnišnični obravnavi (ABO), kar je tudi finančno največji program dogovorjen z ZZZS. Na nivoju celotnega UKC Maribor smo program uteži dosegli v višini 86 %, kar je glede na epidemiološko stanje, ki nas spremlja od marca 2020 dalje, zelo visok delež,” so sporočili.

Na nivoju celotnega UKC Maribor smo program uteži dosegli v višini 86 %, kar je glede na epidemiološko stanje, ki nas spremlja od marca 2020 dalje, zelo visok delež.

Tudi preventivne programe, ki jih izvajajo v UKC Maribor, so poskušali delati kar se da nemoteno. Tako so programa DORA in SVIT opravili celo v večjem obsegu kot v preteklem letu, so še navedli.

Konec leta 2020 v UKC Maribor nad dopustno dobo čakalo manj pacientov kot leto pred tem

Največji delež nedosežene realizacije programov je bil sicer na naslednjih programih: operacije s področja ORL, kirurški posegi na srcu, PTCA, koronarografije, operacije rame, operacije golše, operacije hrbtenice, operacije prostate operacije na stopalu, operacije na ožilju, operacije krčnih žil, operacije kil, operacije žolčnih kamnov, endoproteze kolka, endoproteze kolena, artroskopske operacije, operacije karpalnega kanala, odstranitev osteosintetskega materiala in operacije ženske stresne inkontinence. Skupaj so ti programi plan dosegli v višini 70 %.

“Čakalne dobe se bodo povečale za vse zdravstvene storitve, ki se ne izvajajo oz. se izvajajo v manjšem obsegu minimalno za čas trajanja ukrepov. Natančno bomo čakalno dobo lahko določili šele po sproščanju ukrepov in podeljevanju novih nadomestnih terminov pacientom, ki jim je storitev bila odložena. Na dan 31. 2. 2020 je v UKC Maribor čakalo na zdravstveno storitev 85.070 pacientov od tega 18.215 preko dopustne čakalne dobe. Na dan 31. 12. 2019 je čakalo na zdravstveno storitev 114.574 pacientov od tega 25.564 preko dopustne čakalne dobe,” so še tedaj pojasnili.