Štorklje so veliki ptiči z dolgim kljunom in visokimi nogami. Letajo z iztegnjenim vratom, po čemer jih zlahka ločimo od čapelj. Dobro letajo in jadrajo. Znanih je 17 vrst štorkelj, v Sloveniji srečujemo dve vrsti. Obe vrsti sta selivki, ki se selita zaradi pomanjkanja hrane v zimskih mesecih pri nas. Vračajo se v širšem časovnem intervalu, saj se ne vrnejo vse hkrati. Ta se med leti razlikuje. Po opažanjih zadnjih let in upoštevajoč literaturo lahko rečemo, da se na našem območju začnejo vračati v drugi polovici marca, vračanje pa se lahko zavleče tudi v april. Iz opažanj zadnjih let so se zaradi milih zim posamezne štorklje vrnile tudi že pred 15. marcem. Nekatere so torej že prisotne na svojih gnezdih.

Slovenske štorklje prezimujejo v podsaharski Afriki

Rok Čuš, mag. biologije in ekologije z naravovarstvom, naravovarstveni svetovalec z Območne enote Zavoda RS za varstvo narave Maribor, nam je pojasnil, da praviloma naše štorklje prezimujejo v podsaharski Afriki. “Tako v eno smer lahko preletijo več kot 7.000 km, kar so za slovenske štorklje ugotovili z obročkanjem štorkelj na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).”

V zadnjih letih je bilo opaženo povečanje števila prezimujočih štorkelj, saj milejše zime omogočajo preživetje večjega števila prezimovalk, ki bi v ostrejših zimah poginile zaradi pomanjkanja hrane. Zdaj lahko v zimah brez snega lovijo male sesalce ali se hranijo na smetiščih.

V zadnjih letih je bilo opaženo povečanje števila prezimujočih štorkelj, saj milejše zime omogočajo preživetje večjega števila prezimovalk, ki bi v ostrejših zimah poginile zaradi pomanjkanja hrane. Zdaj lahko v zimah brez snega lovijo male sesalce ali se hranijo na smetiščih. V času snežne odeje pa »prezimovalkam« pri preživetju pomagajo domačini, ki jih krmijo. Tak primer je poznan iz bližine klavnice v Račah. Prezimovanje in krajšanje selitvenih poti – namesto podsaharske Afrike, raje Iberski polotok in zahodna Afrika preko Gibraltarja – lahko v trenutnih razmerah predstavlja manjše tveganje in tako večji delež preživelih štorkelj, kot pa selitev v podsaharsko Afriko, dodaja Čuš.

V Podravju živita bela in črna štorklja

Na območju Slovenije in na območju Podravja živita dve vrsti štorkelj – bela in črna štorklja. Med ljudmi bolj poznana in pogostejša je bela štorklja. “Prilagoditve le-te na življenje v poseljenih območjih omogočajo, da jih lahko vsak opazuje in spremlja. Črna štorklja je plaha in se bližini človeka izogiba ter živi v strnjenih gozdovih. Največje število štorkelj v Podravju je na Dravskem polju. Število se spreminja, odvisno je od števila poletelih mladičev in od smrtnosti osebkov.”

Največje število štorkelj v Podravju je na Dravskem polju. Število se spreminja, odvisno je od števila poletelih mladičev in od smrtnosti osebkov.

“Slednje je odvisno od gostote plena(hrane) in vremenskih pogojev. Vreme pomembno vpliva na uspešnost gnezdenja in na preživetje na selitvi, saj lahko z zmanjšanjem hitrosti selitve in pogostostjo postankov podaljša trajanje selitve. Suše, močno deževje in drugi skrajni vremenski pojavi pa direktno vplivajo na preživetje osebkov na selitvi. Prav tako je tudi gnezdo izpostavljeno vremenskim pojavom. Nizke temperature in velika količina padavin v aprilu in maju zmanjša uspešnost gnezdenja,” pravi Rok Čuš.

Na območju Dravske ravni in Slovenskih goric gnezdi približno 28 % slovenske populacije.

V Sloveniji gnezdi med 200 in 300 parov bele štorklje. Na območju Dravske ravni in Slovenskih goric gnezdi približno 28 % slovenske populacije. Leto 2020 je bilo po podatkih dvaindvajsetega zaporednega nacionalnega cenzusa bele štorklje v organizaciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) rekordno leto. Na ozemlju celotne Slovenije je poletelo največ mladičev doslej – 588. Gnezdeča populacija črne štorklje je v Sloveniji ocenjena na 40-60 parov.

Črna štorklja/ Tone Trebar, arhiv Zavod RS za varstvo narave

Bela štorklja uspešno gnezdi na objektih, ki jih je postavil človek

Rok Čuš pojasnjuje, da se je bela štorklja uspešno prilagodila na krajino, ki je pod vplivom človeka, saj uspešno gnezdi na objektih, ki jih je postavil človek – drogovi, dimniki, strehe. Stara gnezda, ki jih štorklje nenehno dograjujejo in tudi gnezdijo, lahko tehtajo tudi več kot 500 kg. Tako gnezdo pa se lahko zaradi svoje teže, velikosti in vplivov okolja zruši in pade s svojega mesta. “Da se temu izognemo, pod gnezda nameščamo kovinske podstavke. To naredimo tako, da se gnezdo začasno umaknemo in se na mesto le-tega namesti posebni podstavek, nanj pa ponovno postavimo gnezdo. Vse v času, ko štorkelj ni tu, ko so na prezimovanju;” pravi Čuš in dodaja, da se prestavljanju gnezd na nove lokacije sicer izogibamo, saj te štorklje praviloma hodijo na ista gnezda, vendar ni nujno, da bodo novo gnezdo tudi »sprejele«.

Za vsakršen takšen poseg v gnezda je potrebno dovoljenje za spremembo struktur zavarovane vrste v skladu z 12. členom Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki ga izda Agencija RS za okolje.

Podstavke najpogosteje nameščamo na ista mesta kot je gnezdo, ali pa na nove drogove, ki zamenjajo obrabljene drogove. “Za vsakršen takšen poseg v gnezda je potrebno dovoljenje za spremembo struktur zavarovane vrste v skladu z 12. členom Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki ga izda Agencija RS za okolje. Izdelavo nekaj takih podstavkov financira Zavod RS za varstvo narave, prestavitve pa opravljamo v nujnih primerih, kadar je v nevarnosti gnezdo in štorklje.”

Oba dograjujeta gnezdo in valita jajca

Samec, ki se iz selitve vrne nekaj dni pred samico (praviloma v isto gnezdo, kot leto prej), brani gnezdo pred drugimi samci do prihoda samice. Po vrnitvi samice gnezdo skupaj branita pred drugimi štorkljami, predvsem mlajšimi. Oba partnerja zbirata gnezdilni material in dograjujeta gnezdo. Po paritvi in izleganju jajc, oba valita nekaj več kot mesec dni, a več časa temu nameni samica.Tisti, ki ne vali, čas izkoristi za hranjenje. Prve 3-4 tedne po izvalitvi goličev, je vsaj en starš vedno prisoten na gnezdu, da jih greje in varuje. Oba starša hranita mlade ptice. Hrano prinesejo v golši, vsebino katere izbljuvajo v gnezdo. Mladiči preživijo v gnezdu dobra 2 meseca, nato zapustijo gnezdo.

Tisti, ki ne vali, čas izkoristi za hranjenje. Prve 3-4 tedne po izvalitvi goličev, je vsaj en starš vedno prisoten na gnezdu, da jih greje in varuje.

Samica znese 3-5 jajc. V sezoni obilne hrane, lahko preživi tudi vseh 5 ali več mladičev, sicer preživijo navadno po 3, redkeje le en sam mladič.

Bela štorklja se v glavnem prehranjuje z velikimi žuželkami in malimi sesalci

“Glavnino plena belih štorkelj predstavljajo velike žuželke (kobilice, hrošči) in mali sesalci (miši, voluharice, krti itd.). Tudi deževniki in plazilci (kače, kuščarji) ter dvoživke so pogost plen štorkelj. Na jedilniku črnih štorkelj se pogosto znajdejo tudi ribe.”

Pogosto lahko več belih štorkelj v skupini opazimo na pravkar košenem travniku ali ravno orani njivi, kjer bele štorklje sledijo traktorju in izkoriščajo kratkotrajno obilje plena.

“Pogosto lahko več belih štorkelj v skupini opazimo na pravkar košenem travniku ali ravno orani njivi, kjer bele štorklje sledijo traktorju in izkoriščajo kratkotrajno obilje plena,” pravi naš sogovornik.

Intenzivno kmetijstvo slabo vpliva na možnost prehranjevanja štorkelj

Način kmetijske rabe močno vpliva na dostopnost hrane bele štorklje. Pri nas so najprimernejša prehranjevališča za belo štorkljo travniki, pašniki in mokrišča. Njive so manj primerne. Seveda je gnezditveni uspeh večji pri gnezdečih parih v bližini najprimernejših prehranjevališč. V intenzivnem kmetijstvu ni prostora za mokre travnike, ki se praviloma meliorirajo.

Pri nas so najprimernejša prehranjevališča za belo štorkljo travniki, pašniki in mokrišča. Njive so manj primerne.

Številni travniki so spremenjeni v njive, ali pa so travniki dosejani in gnojeni. Z navedenim se močno zmanjša biotska raznovrstnost kmetijskih površin in s tem tudi razpoložljivost plena štorkelj. Biotsko raznovrstnost in številčnost plena zmanjšuje tudi raba pesticidov. Poleg intenzifikacije kmetijstva je problem tudi opuščanje kmetijstva, posledica česar je zaraščanje travnikov in izginjanje primernih prehranjevališč.

Štorklje imajo malo naravnih sovražnikov

Štorklja ima zaradi svoje velikosti malo naravnih sovražnikov. Večkrat so plen mladiči, ki so bili prezgodaj puščeni sami v gnezdu in postanejo plen večjih ujed ali kun.

Ob trku z električno žico štorklja pogine

Najpogostejši so trki z električnimi žicami in elektrokucija. V teh primerih štorklja pogine in ji ni moč pomagati. Zgodijo pa se tudi trki z vozili in delovnimi stroji.

V Sloveniji je to edino Zatočišče za živali prosto živečih vrst, Glavni trg 7, 2366 Muta. Lahko jih direktno kontaktirate na tel. št. 02 876 12 85 ali 041 518 939.

Če najdemo poškodovano ptico, se obrnemo na za to pooblaščeno ustanovo. V Sloveniji je to edino Zatočišče za živali prosto živečih vrst, Glavni trg 7, 2366 Muta. Lahko jih direktno kontaktirate na tel. št. 02 876 12 85 ali 041 518 939.

22. marca so v zatočišče sprejeli poškodovano štorkljo, ki je kasneje poginila

Dr. Zlatko Golob, specialist za ptice, vodja azila za zaščitene prostoživeče divje živali na Muti, nam je povedal, da so 22. marca letos v zatočišče sprejeli poškodovano štorkljo, ki je žal poginila: “Šlo je za štorkljo, ki se je marca vrnila v Slovenijo, imela pa je starejšo motnjo na očesu – enostransko slepoto. Ob sunku močnega vetra je pristala na tleh, pri čemer si je poškodovala hrbtenico, obe peruti in oko. Pri natančnem pregledu oči pa smo ugotovili, da je že pred tem šlo za enostransko slepoto.”

Pri štorkljah so najbolj problematični električni ožigi ob trku v žice, ki jih lahko trajno onesposobijo. Prav tako trki v vozila in stekla, zlomi zaradi trkov, pretres možganov, zlomljeni kljuni, poškodbe lobanje, oči, … Najbolj krut je električni ožig, ki pri živali trajno onesposobi prekrvavitev tistega dela, ki je imel stik z električno energijo.

“Pri štorkljah so najbolj problematični električni ožigi ob trku v žice, ki jih lahko trajno onesposobijo. Prav tako trki v vozila in stekla, zlomi zaradi trkov, pretres možganov, zlomljeni kljuni, poškodbe lobanje, oči, … Najbolj krut je električni ožig, ki pri živali trajno onesposobi prekrvavitev tistega dela, ki je imel stik z električno energijo. Ta del kasneje umira, pri manj obsežni poškodbi lahko živali tudi pomagamo. V Celju imamo tudi primer štorklje, ki je zarasla v gnezdo. V tem primeru je štorklja v gnezdo prinesla modre vrvice od bal, za katere je bila prepričana, da gre za gnezdilni material. Te vrvice so se povile okoli nog mladičev, s čimer so se ti dobesedno zarasli v gnezdo in niso mogli poleteti. To pa niso edini primeri. Pred dnevi smo imeli primer laboda, ki je imel okoli noge ovito ribiško vrvico, ta pa mu je prerezala celotno tkivo do kosti. Prav tako primer vodomca, ki se je na drevesu obesil na odvržen ribiški trnek,” je še pojasnil Golob.

Poginule živali prevzame nacionalni veterinarski inštitut, obstajajo pa tudi primeri, ko zatočišče takšno žival posreduje Prirodoslovnemu muzeju Slovenije za namene prepariranja. Na ta način se osebki ohranijo za muzejske in šolske namene.

Štorklje umirajo tudi zaradi strupov za glodavce in povozov traktorjev

Štorklje umirajo tudi zaradi strupov za podgane in miši. Ti glodavci se po zastrupitvi tudi v dnevnem času prosto gibajo, ptice, ki se z njimi prehranjujejo, pa se zastrupijo. Težavo pa predstavljajo tudi vozniki velikih kmetijskih traktorjev, ki velikokrat niso pozorni na živali, zato jih posledično povozijo. “Zlasti je pomembno varovanje okolja, prav tako pobiranje plastike, vrvi, kontrolirana uporaba rodenticidov, ribiči morajo upoštevati varstveni bonton okolja.”

Zlasti je pomembno varovanje okolja, prav tako pobiranje plastike, vrvi, kontrolirana uporaba rodenticidov, ribiči morajo upoštevati varstveni bonton okolja.

Golob je še pojasnil, da so v zatočišču v lanskem letu sprejeli okoli 950 prostoživečih živali, povprečno pa oskrbijo okoli 20 štorkelj. “Od ostalih živali, kar zadeva sesalce, sprejmemo največ ježev, vider, bobrov, sicer pa vse vrste ujed, galebov, morskih želv in tak naprej.” Golob opozarja, da so najditelji, če ne gre za nevarno žival, najdeno žival dolžni pripeljat do zatočišča, kjer jo nato prevzamejo v oskrbo.

Koliko štorkelj je pri nas obročkanih?

Glavni namen obročkanja ptičev je proučevanje selitev ptic in načina njihovega življenja. “Pomembno je, da se podatki zbirajo redno. Tako lahko dobimo informacije o stanju populacij ptic selivk v daljšem časovnem obdobju ter se odločimo za ustrezne varstvene ukrepe. Pri raziskavah selitev ptic je seveda pomembno sodelovanje držav, saj ptice ne poznajo meja in se lahko selijo na zelo dolge razdalje,” je razložil Rok Čuš.

V letu 2017 sta bila obročkana 202 osebka. Od leta 1927 do leta 2017 je bilo obročkanih 3239 osebkov. Črnih štorkelj je bilo v tem času obročkanih le 10 – prva 1993.

“Zato ima večina držav po svetu vzpostavljen državni center za obročkanje ptic. Države med seboj povezuje organizacija EURING (European Union for Bird Ringing). V Sloveniji tak center deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije in se imenuje Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP). V letu 2017 sta bila obročkana 202 osebka. Od leta 1927 do leta 2017 je bilo obročkanih 3239 osebkov. Črnih štorkelj je bilo v tem času obročkanih le 10 – prva 1993,” je še pojasnil Rok Čuš.