Njeno botanično ime je EUPHORBIA PULCHERRIMA, v tujini jo imenujejo večinoma POINSETTIA. Pod tem imenom jo boste našli v katalogih vseh semenskih hiš in vseh, ki se ukvarjajo z vzgojo in razmnoževanjem rastlin prav po celem svetu. Neverjetno je, kako se je ta rastlina bliskovito razširila po vsem svetu kot simbol praznikov miru in božičnega veselja. Čeprav so žlahtnitelji širom po svetu uspeli vzgojiti rastline, ki imajo ovršne liste obarvane v mnogih barvah, od bele, do kremaste, pa lososovo oranžne, tudi skoraj rumene, so rdeče še vedno najbolj tipične spremljevalke božičnega časa. »Mogoče v vašo informacije, modre zvezde seveda niso naravne barve, so obarvane. Če imate kako željo, da jo ohranite za naslednje leto, bo cvetela običajno belo ali kremasto belo,« je pojasnila Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Miša Pušenjak
Zakaj so božične zvezde tako priljubljene?
Kot pravi Pušenjakova, gre za eno izmed redkih rastlin, ki nam v puste zimske čase, polne sivine in rjavih barv, samo če imamo srečo tudi snežno bele barve, prinaša žareče rdeče barve, ki so znamenje veselja ob prihodu božičnega časa.
Za obarvanje ovršnih listov sploh ni potrebno zelo veliko truda. So namreč rastline kratkega dne. Ko se dan skrajša na manj kot 10 ur, se pričnejo zgornji listi barvati. Ker je ravno tik pred božičem (21.december) najkrajši dan v letu, so ravno takrat najlepše obarvane.
Zakaj se obarvajo ravno v tem času? »Za obarvanje ovršnih listov sploh ni potrebno zelo veliko truda. So namreč rastline kratkega dne. Ko se dan skrajša na manj kot 10 ur, se pričnejo zgornji listi barvati. Ker je ravno tik pred božičem (21.december) najkrajši dan v letu, so ravno takrat najlepše obarvane.«
Od kod izvirajo te spremljevalke božičnih praznikov?
Njihova domovina je Mehika in ostala srednja južna Amerika. Če verjamete ali ne, jo tam obravnavajo kot plevel, saj raste povsod, tudi na smetiščih. Seveda so tako veliki in škrlatno obarvani ovršni listi plod večletnega dela žlahtniteljev, v domovini so to zeleni grmi, ki zrastejo do tri metre visoko, obarvani del pa je dokaj majhen, morda 10 cm premera.
Miša Pušenjak omenja zanimivo legendo o tej rastlini, ki prav tako izhaja iz Mehike:
Nekoč je živela zelo revna deklica z imenom Pepita. Najbolj od vsega si je za božič želela, da bi lahko detecu v jaslicah podarila nekaj zares lepega. Ker pa je bila njena družina zelo revna, ni imela prav ničesar. Ko je tako zvečer praznih rok šla k polnočnicam, je bila zelo žalostna. Spremljal jo je njen bratranec Pedro, ki je videl, kako močno žalostna je deklica. Ker jo je hotel potolažiti, ji je rekel: »Pepita, dobro veš, da si detece v jaslicah ne želi bogastva v denarju in zlatu. Najbolj si želi, da bi se imeli ljudje med seboj radi, da bi na svetu vladal mir. Detece vidi v tvojo dušo in ve, da ga imaš rada, da si dobra in prijazna z vsemi ljudmi, da mu želiš nekaj podariti, torej bo že ta skromni dar za njega najlepše, kar mu lahko podariš. Natrgaj mu divje cvetlice, ki rastejo ob cesti, prav gotovo bodo v njegovih očeh najlepše rože« In je Pepita nabrala šopek iz grmovja, ki je rastlo ob cesti, ter ga v cerkvi položilo detetu k jaslicam. In zgodil se je čudež. Navaden plevel se je razcvetel v najlepše rdeče cvetje in resnično olepšal božične praznike vsem, ki so bili v cerkvi.
Tako so te rastline poimenovali Cvetlice svete božične noči, pri nas jih po obliki, ki jo tvorijo ovršni listi, imenujemo božične zvezde. »Ta legenda ima seveda veliko različic, a meni je ta najljubša.«
Nadaljujmo z zgodbo
Te prelepe rastline so gojili že Azteki, ki so iz njenih rdečih ovršnih listov izdelovali barvo za oblačila, iz soka mlečka pa zdravilo proti vročici, Ob tem Miša Pušenjak dodaja: »Mimogrede, tudi sama sem izkusila moč njene barve. Nekaj rdečih listov mi je padlo na tla ob krašenju smrekice in v tistem hitenju jih nisem pospravila. Madeži na preprogi so vidni še danes in se jih ne da oprati z ničemer.«
Njeno uporabo, kot simbol božiča, pa je pravzaprav zakrivil frančiškanski misijonar že v 17. stoletju, ki je rdečo barvo divjega cvetja izkoristil za krasitev božične povorke, ki jo je prirejal vsako leto. To je bilo tako všeč domačinom, da so jo veliko pred ZDA in seveda Evropo sprejeli za simbol božičnih praznikov. Na enem izmed teh sprevodov jo je videl tudi Joel Roberts Poinsett. Bil je prvi ameriški ambasador v Mehiki, a bil je tudi strastni botanik. Zato je leta 1820 to rastlino prinesel v ZDA. Od tukaj tudi njeno angleško ime.
Njeno uporabo, kot simbol božiča, pa je pravzaprav zakrivil frančiškanski misijonar že v 17. stoletju, ki je rdečo barvo divjega cvetja izkoristil za krasitev božične povorke, ki jo je prirejal vsako leto.
A zgodovina se tukaj še ne zaključi v srečen konec. Sam jo je gojil v svojem rastlinjaku v južni Karolini, a ugotovil, da je precej muhasta. Pa vendarle jo je v času božičnih praznikov pošiljal svojim prijateljem kot darilo. Tako jo je opazil tudi v takratnem času znan in strokovno podkovan vrtnar Robert Buist, ki je seveda imel svojo vrtnarijo. On je bil tisti, ki ji je dal ime in jo prvi tudi pričel prodajati po ZDA. Lahko bi rekli, da je on zaslužen za njeno hitro slavo najprej v ZDA in potem dalje po svetu.
Po nekaterih podatkih se jih danes po svetu proda toliko, kot vseh ostalih lončnic skupaj
Pušenjakova nadaljuje, da je božična zvezda v ZDA tako priljubljena, da je julija 2002 ameriški kongres poimenoval 12. december za nacionalni dan božične zvezde. Na ta dan si prijatelji med sabo podarjajo to priljubljeno lončnico.
Rdeči cvetovi, ki to v resnici niso
»Prav gotovo vas mnogo misli tako kot jaz, da je vsaj ena rastlina v stanovanju v času božičnih praznikov enako nujna, kot postavljanje in krašenje božičnega drevesca 24.decembra. Čar božičnih zvezd pa je, da jih lahko imamo in občudujemo že cel adventni čas.«
Najbolj popularne in razširjene so še vedno rdeče cvetoče, pojasnjuje Pušenjakova in dodaja: »No, naj pri tem še nekaj povem o tem cvetenju. Kar mi občudujemo in nam pravzaprav krasi domove z rdečo barvo, namreč niso cvetovi. To so samo rdeče oziroma v današnjem času tudi drugače obarvani navadni listi, ki obdajajo cvetove. Te liste bi lahko s strokovnim imenom imenovali tudi brakteje, s slovenskim imenom jih imenujemo ovršne liste. To je spet eden izmed mnogih čudežev narave, s katerimi so se rastline prilagodile in postale kar najbolj uspešne v razmnoževalnem ciklusu.«
Kar mi občudujemo in nam pravzaprav krasi domove z rdečo barvo, namreč niso cvetovi. To so samo rdeče oziroma v današnjem času tudi drugače obarvani navadni listi, ki obdajajo cvetove.
Ker so cvetovi zelo majhni in neugledni, bele oziroma rumenkaste barve, z njimi seveda v bujnem toplem podnebju Mehike, kjer je polno prekrasnega cvetja, niso mogle tekmovati v boju za pozornost opraševalcev. Ti pa so vsem cvetočim rastlinam nujno potrebne za oprašitev, le tako lahko nastane seme, s katerim se rastline v naravi razmnožujejo. Zato so se, kot pravi naša sogovornica: »Odločile – seveda to ni povsem tako, ampak je trajalo vrsto let, v to so vključeni mnogi naravni procesi – da bodo žuželke privabile z lepo obarvanimi listi. Ker so bile pri razmnoževanju seveda najbolj uspešne tiste rastline, ki so imele liste blizu cvetov kar najlepše obarvane, so sčasoma v naravi ostale samo te. Podobno velja za mnoge rastline, predvsem iz toplih krajev, pri nas na primer poznamo še posodovke BUGENVILEJE.«V Sloveniji jih poznamo in gojimo kot lončnice, čeprav bi jih na Primorskem, samo ob morju seveda, lahko imeli tudi zunaj.
Kako jih kupovati?
Ker so torej to rastline toplih krajev, predvsem pa tam, kjer rastejo, tudi ni velikih sprememb temperature, ni mrzlega vetra, je potrebno biti pazljiv že, ko te lepotice prenesemo iz cvetličarn domov. »Že kupovati jih je potrebno predvsem tam, kjer ni prepiha, torej različni »vrtni centri« (v narekovajih zato, ker so zame nekateri bolj velika skladišča, kot pa vrtni centri), kjer so visoki stropi, kjer se še vedno odpirajo vrata, niso primerni. Žal pa jih letos tudi tam ne moremo dobiti. Še slabše pa jih je kupovati v trgovinah, ki drugače nudijo hrano. Žal je letos prav to nujno, saj so zaprli vse centre, predvsem pa vrtnarije, kjer so drugače najlepše, najbolj trpežne in predvsem najmanj premaknjene, zato če bomo še kdaj živeli v normalnih razmerah, božične zvezde vedno kupujte pri njih.«
Tudi ne kupite tistih rastlin, ki jih imajo v cvetličarnah ob vratih, tudi te so lahko prehlajene. Izberite rastline, ki imajo zdravo, temno zeleno listje povsem do tal.
Pušenjakova opozarja, da se božične zvezde zelo hitro prehladijo in potem jim prične odpadati listje. »Tudi ne kupite tistih rastlin, ki jih imajo v cvetličarnah ob vratih, tudi te so lahko prehlajene. Izberite rastline, ki imajo zdravo, temno zeleno listje povsem do tal. Tako vemo, da niso že izgubljale listov. Cvetovi, skriti na sredini obarvanih braktej, morajo biti še v popkih. Vidimo drobne kroglice, ki še ne smejo biti odprte, saj bodo le tako že dolgo lepe in sveže tudi pri nas doma.«
Prodajalci nam morajo rastline dobro zaviti in zavarovati pred mrazom zunaj, z avtomobilom pa se napotite takoj domov, da se ne prehladijo.
Ko se namreč oblikuje cvetni prah, pričnejo najprej odpadati zeleni listi, potem pa tudi obarvane brakteje, rastline izgubijo svojo okrasno vrednost. Seveda je to normalno, saj v naravi cvetijo tik pred tem, ko pričnejo listi odpadati tudi tam. »Če je možno, preverite korenine, biti morajo bele barve. Prodajalci nam morajo rastline dobro zaviti in zavarovati pred mrazom zunaj, z avtomobilom pa se napotite takoj domov, da se ne prehladijo. Božična zvezda potrebujejo veliko prostora in ne marajo utesnjenosti. Zato jih ne kupujte v tistih rastlinjakih ali trgovinah, kjer jih imajo preveč natlačene, saj bodo spodnji listi pričeli hitro odpadati. Nikakor pa ne kupujte rastlin, ki jih imajo v nekaterih trgovinah že zavite v plastične ovoje. »
Kako z njimi doma?
Kje jih bomo doma postavili, je seveda močno odvisno tudi od tega, kje nam bodo v največji okras. Pušenjakova svetuje: «Poskusite najti dovolj svetla mesta, nikakor pa ne smejo biti v bližini svetil, izvora toplote: peči, radiatorjev, štedilnika, hladilnika, ventilatorjev oziroma tam, kjer piha vroč ali mrzel zrak. Mislim, da ni potrebno omenjati, da ne smejo biti v mrzlih hodnikih vežah ali ob vhodnih vratih. Tudi na televizorje, radijske aparate, ob računalnike, na mikrovalovne pečice ne sodijo, tam bodo hitro pričele izgubljati listje. Tudi neposredno pripekanje sončnih žarkov jih lahko uniči.«
Božične zvezde najbolje uspevajo pri temperaturah okoli 18 stopinj Celzija. Te temperature so, mimogrede, najboljše tudi za vse ostale lončnice v stanovanjih.
Božične zvezde najbolje uspevajo pri temperaturah okoli 18 stopinj Celzija. Te temperature so, mimogrede, najboljše tudi za vse ostale lončnice v stanovanjih. »Veliko stanovanj je pri nas preveč ogrevanih, zato imamo pozimi toliko problemov z lončnicami v stanovanjih. Če so temperature podnevi ne presežejo 22 stopinj, ponoči pa ne padejo pod 16 stopinj, bodo brakteje ostale najdalj časa lepo obarvane. Njihov čas skrajšajo tudi naše gledanje televizije dolgo v noč, saj jim podaljšamo dan, ravno tako katerakoli svetloba dolgo v noč. Takrat namreč smatrajo, da se dan daljša in pohitijo s cvetenjem. Pri nizkih temperaturah, pod 15oC pa lahko pričnejo odmetavati spodnje liste.«
Zalijemo jih takrat, ko je zemlja pod prsti suha, zalijemo samo toliko, da voda spodaj priteče skozi odprtino, odvečno vodo pa takoj odlijemo. Pazite, da rastline v okrasnih lončkih ne stojijo v vodi.
Zelo pomembno je, tako Miša Pušenjak, tudi zalivanje. »Pri nas kupimo večino rastlin, ki so posajene v samo šoto. Takrat se hitro izsušujejo, zelo hitro pa jih tudi prezalijemo. Zato v bodoče raje izbirajte rastline, ki so vzgojene pri nas v Sloveniji in so posajene v močnejšo zemljo. Zalijemo jih takrat, ko je zemlja pod prsti suha, zalijemo samo toliko, da voda spodaj priteče skozi odprtino, odvečno vodo pa takoj odlijemo. Pazite, da rastline v okrasnih lončkih ne stojijo v vodi. V času cvetenja dognojevanje ni potrebno.«
Kaj pa po praznikih?
Mnogi rastline po koncu praznikov odvržejo, saj dobimo vsako leto ne predrage nove rastline. Zakaj pa ne bi poskusili rastlin ohraniti še za naslednjo sezono? Po cvetenju večina listov odpade, kar prestraši mnoge ljubitelje cvetja. »Dokler ostanejo stebla zelena, so rastline še žive in je to njihov naravni način rasti. Takrat rastline porežemo, zmanjšajmo jih lahko za polovico. Ko pričnejo poganjati nove poganjke, jih pričnemo tedensko dognojevati z tekočimi gnojili za zelene rastline a z zelo majhnimi odmerki. Ko zunanje temperature ne padajo več pod 13 stopinj Celzija, rastline presadimo v nekoliko večji lonček (ne sme biti prevelik) in jih postavimo v senčen kot vrta. Redno jih zalivamo in dognojujemo celo poletje. Če postanejo poganjki predolgi, potem jih lahko režemo do septembra,« pojasnjuje Miša Pušenjak, ki je sama iz porezanih poganjkov naredila tudi potaknjence. »Žal jih je moj pes razsul po tleh, zato nisem videla, ali bi uspeli ali ne.«
Dokler ostanejo stebla zelena, so rastline še žive in je to njihov naravni način rasti. Takrat rastline porežemo, zmanjšajmo jih lahko za polovico. Ko pričnejo poganjati nove poganjke, jih pričnemo tedensko dognojevati z tekočimi gnojili za zelene rastline a z zelo majhnimi odmerki.
V jeseni moramo najprej paziti, da jih damo na toplo pravi čas. »Jaz sem svojo na primer letos prehladila, zato je odvrgla listje in ne bo cvetela. Ko pričnejo nočne temperature padati pod 15 stopinj, jo prestavimo noter. Najtežji del pa je, da morajo imeti rastline od oktobra naprej popolno temo 14 ur, da bodo najlepše ravno v času praznikov. Tema mora biti popolna, že zunanja cestna razsvetljava, televizija, računalnik… jo motijo.« Kako to dosežemo? Pušenjakova pravi, da jih lahko pokrivamo s škatlami ali pa najdemo popolnoma temen prostor. Po potrebi prižigamo tudi luči, da se rastline ne bodo obarvale prehitro. »V letošnji deževni in oblačni jeseni je bilo potrebno ravno to. Potrebujejo namreč vsaj šest ur prave svetlobe. Seveda gre tudi brez tega, a potem bodo najlepše kasneje, nekje v februarju. Uspeh tega je odvisen tudi od sorte, saj vse ne preživijo ali pa ne zacvetijo ponovno.«
Mnogi menijo, zakaj bi to počeli, saj so res zelo poceni. Pušenjakova se strinja, da najlepše vzgojijo v vrtnarijah, a: »Nekateri ste in smo dokaj raziskovalno naravnani. Zakaj ne bi poskusili. Poznam kar nekaj »zelenih prstov«, ki so bili v tem uspešni.«
So strupene ali ne?
Božične zvezde so tudi lepo darilo, saj jih nikoli nimamo preveč, da nam popestrijo praznike. “Čeprav iz ran priteče bel mleček, se ne ustrašite, ni strupen, tako da niso nevarne za otroke, saj so ta mleček nekoč celo uporabljali tudi za zdravilo. V ZDA so jih natančno in dolgo testirali. Ugotovili so, da bi moral otrok, težek 22 kilogramov, pojesti več kot 500 – 600 listov, pa še ne bi bilo zanj prav nobene nevarnosti.”
Čeprav iz ran priteče bel mleček, se ne ustrašite, ni strupen, tako da niso nevarne za otroke, saj so ta mleček nekoč celo uporabljali tudi za zdravilo.
“Seveda pa je božična zvezda okrasna rastlina in ni namenjena prehrani, prav gotovo se bodo našli posamezniki, ki so nanjo alergični, zato nikakor ne preizkušajte teh podatkov na svoji koži oziroma želodcu,” zaključuje naša sogovornica Miša Pušenjak.