Po smrti pacienta je o tem obveščen ZZZS, ta pa ob upokojitvi zdravnika ali ob odhodu iz področja vse paciente praviloma tudi obvesti o tem, da si bodo morali izbrati novega zdravnika. Kaj pa, če tako obvestilo svojci preminulih dobijo mesece ali celo leta po tem, ko so družinskega člana že pokopali?

V Mariboru je osebna zdravnica odšla v pokoj. Po podatkih naših bralcev so svojci svojci oseb, ki so umrle pred leti, ena izmed njih je denimo pokojna že osemnajst let, od osebnega zdravnika dobili poziv, naj preminuli izbere novega osebnega zdravnika. Kako se torej lahko pripeti, da so pokojniki pri svojem osebnem zdravniku še zabeleženi kot pacient. Ob tem se poraja še vprašanje, kaka so dejanska odstopanja dejanskega števila bolnikov in ali je nemara zasedenost osebnih zdravnikov.

Protokol se razlikuje glede na kraj smrti

Da je posameznik izbrisan iz uradnih evidenc, je najprej potrebno razglasiti njegovo smrt.

Po smrti posameznika je potrebno poskrbeti tudi za mnoge formalnosti, med drugim tudi izbris iz uradnih evidenc. Mrliško pregledno službo organizira in skrbi za njeno pravilno delovanje občinski organ pristojen za zdravstvo. Delo mrliške pregledne službe določa pravilnik, določen v Uradnem listu ((Uradni list RS, št. 56/93 in 15/08).

Mrliško pregledna služba ugotavlja nastop smrti oziroma mrtvorojenost, ugotovi osnovni vzrok smrti, preiskuje in ugotavlja način smrti. V primeru suma, da je vzrok smrti nalezljiva bolezen, brez odlašanja obvesti pristojni območni zavod za zdravstveno varstvo in sanitarno inšpekcijo, prijavlja organom pregona sum smrti zaradi kaznivega dejanja, ter pomaga sodiščem in organom javne varnosti pri izsleditvi in preiskovanju kaznivega dejanja, potrdi smrt in jo prijavi pristojnemu matičnemu uradu, daje zdravniška poročila o osnovnem vzroku in drugih vzrokih smrti, en izvod zdravniškega poročila o umrli osebi posreduje območnemu zavodu za zdravstveno varstvo, ki je pristojen za vodenje evidence o vzroku smrti, v okviru mrliškega pregleda poskrbi, da se opravijo naloge, ki so v skladu s strokovnimi in raziskovalnimi programi, pojasnjujejo na Ministrstvu za zdravje. 

Mrliško pregledno službo opravljajo zdravniki, ki so za to posebej pooblaščeni in usposobljeni. V bolnišnici opravlja mrliški pregled zdravnik, ki je umrlega zdravil, če ta ni dosegljiv, opravi po službeni dolžnosti mrliški pregled dežurni zdravnik.

Če smrti ne prijavi zdravnik mrliški preglednik, mora tisti, ki mora po predpisih o matičnih knjigah prijaviti smrt ali mrtvorojenost, še pred to prijavo obvestiti mrliškega preglednika, da opravi mrliški pregled in potrdi smrt na predpisanem obrazcu ter izda zdravniško poročilo o umrli osebi oziroma mrtvorojencu.

Ustno ali pisno obvestilo mora biti sporočeno mrliškemu pregledniku čimprej, najpozneje pa v dvanajstih urah po zaznanju smrti oziroma mrtvorojenosti.

Če je oseba umrla v zdravstvenem zavodu ali pri zasebnem zdravstvenem delavcu, mora ta zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravstveni delavec obvestiti o obdukcijski diagnozi zdravstveni zavod, kjer se je bolnik zdravil pred napotitvijo v drug zdravstveni zavod, oziroma njegovega osebnega zdravnika, ki je vodil osnovno medicinsko dokumentacijo o umrlem bolniku.

V Sloveniji se približno polovica smrti zgodi izven bolnišnic. V tem primeru smrt ugotovi in potrdi zdravnik mrliški preglednik. On izpolni ustrezne obrazce in prijavi smrt matični službi. V določenih primerih je ta prijava po dogovoru prepuščena svojcem, ki to lahko opravijo tudi sami.

V skladu z zakonom o zbirkah podatkov se osnovna zdravstvena dokumentacija (zdravstveni karton in popis bolezni) hranijo 10 let po smrti bolnika, ostala osnovna zdravstvena dokumentacija 15 let. Glede na to se ob smrti bolnika pri določenem izvajalcu ne zgodi “izbris” v smislu brisanja vseh podatkov o bolniku.

Kadar oseba umre v bolnišnici smrt ugotovi lečeči ali dežurni zdravnik, ki vse potrebne podatke vnese v bolnišnični informacijski sistem. Bolnišnica prijavi smrt matični službi.

Prenos podatkov traja le nekaj dni

Postopek vnosa v centralni register je od tod naprej povsem enak, ne glede na to, kje se je smrt pripetila.

Matična služba smrt vnese v Centralni register prebivalstva (CRP) (najprej seveda vse preverijo in uredijo vse podatke o pokojni osebi). To lahko traja nekaj dni. Ko je smrt enkrat zabeležena v CRP, se to ponoči prenese v Centralni register podatkov o pacientih (CRPP, ki ga vodi NIJZ v skladu z ZZPPZ), še pojasnjujejo na ministrstvu.

Zaledni sistemi izvajalcev zdravstvene dejavnosti (zdravstveni domovi) uporabljajo podatke iz CRPP za osveževanje svojih zbirk podatkov, kar pomeni, da iz CRPPja dobijo informacijo o tem, da je določena oseba, ki ima izbranega osebnega zdravnika v konkretnem zdravstvenem domu, umrla.

Glede na to, da so osebe izbrisane iz ostalih sistemov, je do napake nemara prišlo v Zdravstvenem domu pri vnašanju sprememb. Pri osebah, ki so preminile v zadnjem letu in v času lockdowna, je še verjeti, da sistem ni ustrezno posodobljen, v primeru pokojnice, ki je umrla pred osemnajstimi leti, pa to ni več verjetno.

Napake so bolj izjema kot pravilo

V Mariborskem primeru naj bi šlo za zdravnico, zasebnico s koncesijo, ki je ambulanto in dejavnost po upokojitvi zaprla. Ker torej nismo mogli dobiti pojasnila od nje, smo za mnenje povprašali na Ministrstvo za zdravje.

Napake pri evidencah (V CRPP) so bolj izjema kot pravilo, pojasnjujejo.

Ob tem pa se poraja vprašanje, kako realne so ocene zasedenosti osebnih zdravnikov in ali gre le za nekaj primerov, ali nemara bistveno več ljudi. Na ministrstvu smo se sicer tudi pozanimali, kdo nosi odgovornost v primeru, da izbris pri osebnem zdravniku ni zabeležen in katera institucija vrši nadzor: “Napake pri evidencah (V CRPP) so bolj izjema kot pravilo. Je pa vprašanje kako se te podatke uporablja. Ko se zdravnik upokoji ali odide iz nekega območja, izvajalci pacientov praviloma ne obveščajo, jih pa obvesti ZZZS. Izvajalci morajo obvestiti ZZZS,” so pojasnili.

Glede dotičnega primera sicer nimajo podatkov, prav tako nam ni uspelo stopiti v stik z upokojeno izvajalko dejavnosti, ma MZ pa menijo:  “Če je obveščanje pacientov izvajal javni zavod pri katerem je bila zdravnica zaposlena, bi moral ta zavod odgovarjati, kje je prišlo do napake. Tudi ZZZS, ki je nosilec zbirke podatkov o izbranih osebnih zdravnikih, prejema podatke iz CRP vsak dan.”