Delodajalci severovzhodne kohezijske regije imajo v zadnjih letih težave z zapolnitvijo delovnih mest, ki zahtevajo posebna znanja. Med vsemi potrebami največji delež predstavljajo tako imenovani deficitarni poklici, po katerih je veliko povpraševanje med delodajalci, na trgu pa primanjkuje kandidatov za zaposlitev z ustreznimi strokovnimi znanji. Tehnološki napredek in posledično tehnološka razvitost podjetij dodatno otežujeta konkurenčnost kandidatov, ki so znanja pridobili v preteklosti, saj se je spremenila vsebina teh poklicev. “Zaradi velikega povpraševanja po teh profilih se v evidenco zavoda praviloma prijavljajo le prehodno, saj lahko v trenutni situaciji zaposlitev izbirajo ter na osnovi pomanjkanja kadra dosegajo boljše pogoje dela in višji zaslužek,” nam je pojasnila Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z Območne službe Maribor.

Delodajalci za drugo polovico leta 2021 napovedali 2,1-odstotno rast števila zaposlenih

Iz podatkov za prvih devet mesecev letošnjega leta je moč razbrati povečano število potreb delodajalcev po delovni sili s podravskega območja, in sicer za kar 18,2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu. “V skladu z napovedmi 1.434 delodajalcev z 10 ali več zaposlenimi z območja Območnih služb Zavoda RS za zaposlovanje, ki delujejo na območju vzhodne Slovenije, in so se odzvali na pomladansko izvedbo raziskave napovednik zaposlovanja, ki jo Zavod RS za zaposlovanje med delodajalci z 10 ali več zaposlenimi izvaja dvakrat na leto, bo število zaposlenih v njihovih podjetjih ob koncu leta 2021 za 2,1 % višje, hkrati pa do konca leta napovedujejo 12.538 zaposlitev.”

Največjo rast števila zaposlenih napovedujejo delodajalci z Območnih služb Maribor (2,8 %) in Koper (2,7 %). Nadpovprečno pozitivno naravnani so tudi delodajalci iz Območnih služb Celje (2,5 %), Ptuj (2,4 %) in Kranj (2,3 % napovedana rast zaposlenosti). Za nobeno območno službo ne napovedujejo upada zaposlenosti. Največ napovedanih zaposlitev je značilnih za Območni službi Ljubljana (10.793) in Maribor (3.770 zaposlitev) – glede na velikost območnih služb, število zaposlenih in zgoščanje sedežev poslovnih subjektov.

V prihodnjega pol leta bodo najpogosteje iskani vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci, zidarji in prodajalci.

Najpozitivnejše napovedi glede gibanja zaposlovanja so v gostinstvu, gradbeništvu, poslovanju z nepremičninami in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. V prihodnjega pol leta bodo najpogosteje iskani vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci, zidarji in prodajalci. Prav tako je število prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili Zavodu RS za zaposlovanje za območje vzhodne Slovenije v obdobju od januarja do septembra 2021 za 12.138 oz. 26,9 % višje kot v enakem obdobju lanskega leta (57.289 v I-IX 2021, 45.151 v I-IX 2020).

Kadrov zlasti primanjkuje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu

“Podjetja na zavodu največ iščejo kader na področju predelovalnih dejavnostih, gradbeništva (teh je med vsemi povpraševanji skoraj 40 %). Sledijo področja zdravstva in socialnega varstva, raznovrstnih poslovnih dejavnosti, področje izobraževanja, promet. Na območju Območne službe Maribor so bili v prvih osmih mesecih leta 2021 najbolj iskani naslednji poklici: varilci, elektroinštalaterji, orodjarji, vozniki težkih tovornjakov, delavci za preprosta dela, natakarji, strokovni delavci za zdravstveno nego, itd.” je pojasnila Mirjana Zgaga.

Na območju Območne službe Maribor so bili v prvih osmih mesecih leta 2021 najbolj iskani naslednji poklici: varilci, elektroinštalaterji, orodjarji, vozniki težkih tovornjakov, delavci za preprosta dela, natakarji, strokovni delavci za zdravstveno nego.

Sporočena prosta delovna mesta v vzhodni kohezijski regiji, v obdobju I-IX 2021. (Opomba: 12. aprila 2013 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela, ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri zavodu. Ker lahko delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso družbe v večinski lasti države, objavo prostega delovnega mesta zagotovijo sami, o tem pa zavoda ne obveščajo, zavod nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi, prav tako ni več mogoča primerjava s podatki iz predhodnih obdobij.)

Najpogostejše poklicne skupine v prostih delovnih mestih I-IX 2021:
Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n. 3.875
Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev 2.068
Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah 1.939
Varilci ipd. 1.789
Natakarji 1.594
Strokovni sodelavci za zdravstveno nego 1.476
Elektroinštalaterji 1.454
Strugarji ipd. 1.244
Sestavljavci električne in elektronske opreme 1.233
Zidarji ipd. 1.162
Delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah 1.102
Strokovnjaki za zdravstveno nego 1.058
Orodjarji ipd. 1.037
Predmetni učitelji v osnovni šoli 950
Kuharji 944
Prodajalci 937
Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok 933
Skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo 916
Delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah 904
Učitelji razrednega pouka 816
Mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev 720
Varnostniki 697
Elektromehaniki 690
Poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu 686
Pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij 681

Registrirane brezposelne osebe v vzhodni kohezijski regiji po poklicni skupini zadnje zaposlitve, stanje na zadnji dan IX 2021.
Najpogostejše poklicne skupine zadnje zaposlitve brezposelnih oseb IX 2021:
Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n. 2.368
Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah 1.572
Prodajalci 1.542
Tajniki 1.410
Drugi delavci za preprosta dela, d. n. 1.275
Natakarji 1.202
Komercialni zastopniki za prodajo ipd. 716
Sestavljavci električne in elektronske opreme 622
Pometači ipd. 604
Skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo 569
Kuhinjski pomočniki 491
Delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah 452
Vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil 403
Pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij 371
Strugarji ipd. 339
Poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu 337
Vzdrževalci in upravljavci stavb 315
Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev 309
Družabniki 280
Sestavljavci strojev, naprav in izdelkov, d. n. 265
Orodjarji ipd. 255
Mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev 238
Varnostniki 235
Kuharji 229
Poslovni sekretarji 224

V vzhodni statistični regiji deluje 97.762 poslovnih subjektov

Po podatkih Ajpesa, Poslovni register Slovenije, smo imeli na dan 30.06.2021 v vzhodni statistični regiji 97.762 poslovnih subjektov, med njimi 27.161 gospodarskih služb, 262 zadrug, 46.297 samostojnih podjetnikov, 1.503 pravne osebe javnega prava, 3.817 nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava, 13.096 društev in 5.626 drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane oziroma s predpisom določene dejavnosti. Na območju Podravja delujejo 30.203 poslovni subjekti.

V vzhodni Sloveniji je stopnja registrirane brezposelnosti v juliju 2021 znašala 8,0 odstotkov (zadnji podatek), v Sloveniji 7,3 odstotka. 

Kot še pravi Mirjana Zgaga, trg dela in potrebe delodajalcev od iskalcev zaposlitve zahtevajo izredno hitro prilagajanje in pridobivanje dodatnih oziroma novih znanj. Manj priložnosti za zaposlitev imajo osebe z izobrazbo s področja družboslovja in humanistike. Iskalci zaposlitve imajo težave z mobilnostjo, sprejemom večizmenskega dela in izpolnjevanjem PCT pogoja. V vzhodni Sloveniji je stopnja registrirane brezposelnosti v juliju 2021 znašala 8,0 odstotkov (zadnji podatek), v Sloveniji 7,3 odstotka.

In kakšne so, glede zaposlovanja in stopnje brezposelnosti, napovedi za prihodnost?

UMAR-jeva jesenska napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo predvideva v prihodnje zmanjševanje brezposelnosti. Z izboljšanjem epidemiološke slike se tako pričakuje okrevanje zaposlenosti v dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi bolj prizadeli.
V prihodnjih dveh letih se bo predvidoma okrevanje na trgu dela nadaljevalo, ko naj bi se zaposlenost povečevala, brezposelnost pa zniževala, a bi zaradi demografskih gibanj lahko znova prišle v ospredje omejitve, povezane z razpoložljivostjo delovne sile.
Povprečno število brezposelnih naj bi se iz 77.087 v septembru 2021 znižalo in bi naslednje leto septembra znašalo 67.800, septembra 2023 pa 65.000 oseb, medtem ko naj bi se stopnja registrirane brezposelnosti zmanjšala na 6,9 % v septembru 2022, v septembru 2023 pa naj bi znašala 6,6 %.

Vir: UMAR. Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2021