Socialna kapica za plače nad 6000 evrov, neomejeno delo za upokojence, poenostavitev postopkov in lažje delo za obrtnike … V pripravi je nabor ukrepov, ki so usmerjeni v poenostavitev poslovanja in deloma nižje davke, a tudi v prid tistim z višjimi prihodki. Kaj to v praksi pomeni?

Foto: Fb Janez Janša

Strateški svet za debirokratizacijo pod vodstvom Ivana Simiča je za vlado v minulih tednih pripravil nabor predlogov ukrepov na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju, ki so usmerjeni v poenostavitev poslovanja in v nekaterih primerih nižje davke.

Strateški svet je predloge ukrepov – teh je samo na davčnem področju 28, na okoljskem pa 30 – v minulih dneh predstavil koalicijskim poslancem, sedaj jih bo preučilo še ministrstvo za finance. Simič meni, da bi vsaj del predlogov lahko sprejeli do konca leta, nekateri, tehnološko in informacijsko bolj zapleteni, pa bi lahko zaživeli s 1. aprilom prihodnje leto.

Simič meni, da bi vsaj del predlogov lahko sprejeli do konca leta, nekateri, tehnološko in informacijsko bolj zapleteni, pa bi lahko zaživeli s 1. aprilom prihodnje leto.

“Pazili smo, da bi bilo proračunskega izpada čim manj, vendar menimo, da bi z nekaterimi spremembami lahko pridobili kvečjemu več prihodkov,” je dejal Simič na nedavni tiskovni konferenci. Največ zanimanja je na predstavitvi požel predlog uvedbe socialne kapice za zaposlene z bruto plačo nad 6000 evrov. “Če hočemo uvesti kapico, mora biti meja taka, da bo sprejemljiva za vse,” je na nedavni tiskovni konferenci pojasnil Simič.

Glede na to, da se nad tem zneskom ne bodo obračunavali prispevki za socialno varnost, bo višja osnova za odmero akontacije dohodnine, kar pomeni, da bodo višji davčni prihodki iz naslova akontacije dohodnine.

Uvedba šestega dohodkovnega razred in 20-odstotna obdavčitev dobička kriptovalut

Strateški svet obenem predlaga ukinitev luksuznega davka pri motornih vozilih in uvedbo šestega dohodninskega razreda z davčno osnovo nad milijon evrov, pri katerem bi bila stopnja obdavčitve desetodstotna. Predlagani dodatni dohodninski razred bi lahko imel pozitiven vpliv na tiste, ki se zaradi visokih zaslužkov v tujini odločijo za selitev iz Slovenije, s tem pa svet cilja predvsem na športnike, ki sklepajo “dobre pogodbe”.

Na področju kriptovalut predlagajo 20-odstotno obdavčitev dobičkov. Za osnovo bi po predlogu sveta vzeli razliko med vrednostjo nakupa kriptovalute in izplačilom na račun. “Zaenkrat dajmo obdavčiti tisto, kar lahko,” je dejal Simič.

Svet obenem predlaga, da se rok, po katerem se ne plača dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala, skrajša z 20 let na 15 let. V času okrevanja po koronski krizi pa bi bil to po njegovem mnenju pozitiven ukrep.

Za čimprejšnji davek na promet nepremičnin

Želijo si tudi znižanja stopnje davka od dohodkov iz kapitala s 27,5 na 25 odstotkov, pri oddajanju nepremičnin v najem pa zvišanje normiranih odhodkov s 15 na 30 odstotkov in znižanje stopnje dohodnine s 27,5 na 25 odstotkov. Čim prej je treba uvesti tudi en davek na promet nepremičnin.

“Predlagamo zvišanje odstotka dohodnine, ki ga lahko zavezanci namenijo raznim društvom, in to z 0,5 odstotka na en odstotek, ter zvišanje odstotka, ki bi ga lahko davčni zavezanci namenili za donacije, in sicer na 20 odstotkov,” je naštel.

Pri samostojnih poklicih bi izenačili datum plačila akontacije dohodnine, ki je danes do 10. v mesecu in plačila prispevkov za socialno varnost, ki je do 20. v mesecu. Predlagaj, da bi bil novi rok plačila bil do 20. v mesecu za obe obveznosti. Ukinili bi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pri prihodkih do 100.000 evrov in znižali odstotek normiranih odhodkov. Splošno dohodninsko davčno olajšavo bi zvišali s 3500 na 4000 evrov.

Za odpravo nepotrebnega administrativnega dela in poenostavitve

Med drugim predlagajo tudi uvedbo aplikacije, ki bi omogočila boljši pregled ter takojšnjo izdajo odločbe ob prijavah dividend in obresti iz tujine, ter poenostavitev pri izračunu potnih stroškov na delo, in sicer v višini 10 centov na kilometer. S tem bi odpravili predvsem administrativno delo.

Predlagajo še informativni mesečni obračun DDV, uvedbo enega vplačilnega računa za akontacije dohodnine in socialne prispevke ter uvedbo enega obrazca rek za vse vrste dohodkov ob istočasni izenačitvi obračunavanja akontacije dohodnine in socialnih prispevkov od plač, podjemnih in avtorskih pogodb.

Upokojenci bi lahko delali in prejemali polno pokojnino

Poleg tega želi strateški svet za debirokratizacijo upokojencem omogočiti, da po upokojitvi, če to želijo, lahko še naprej delajo in lahko poleg plače, od katere se obračunavajo vsi davki in prispevki, prejemajo tudi celotno pokojnino. Datum izplačila plač v državni upravi bi premaknili s 5. na 15. dan v mesecu.

Upokojencem bi omogočili, da po upokojitvi, če to želijo, lahko še naprej delajo in lahko poleg plače, od katere se obračunavajo vsi davki in prispevki, prejemajo tudi celotno pokojnino. Datum izplačila plač v državni upravi bi premaknili s 5. na 15. dan v mesecu.

Na področju gospodarstva predlagajo avtomatizacijo izpolnjevanja obrazcev v javni upravi. Med predlogi so udi poenostavitev dela od doma in refundacije bolniških nadomestil ter uvedbo zlate vizumske sheme za tujce, ki bi jo lahko tisti, ki želijo slovensko državljanstvo, dobili z naložbo določenega zneska, recimo več kot enega milijona evrov.

Številne ukrepe predlagajo tudi na področju okolja, ti pa gredo predvsem v smeri poenostavitev pri izdaji gradbenih dovoljenj in odpravo birokratskih zapletov. Trenutno je sicer že v fazi sprejemanja gradbeni zakon in druge uredbe, ki bodo poslovanje na tem področju že poenostavile.

Preberite tudi: O ukrepih, ki se dotikajo samostojih podjetnikov, smo pisali tudi v članku DNEVNA: PO Simičevem bi lahko s.p.-ji delali le za enega naročnika

Kritike Levice – gre za ukrepe v korist bogatim

Predlogi ukrepov gredo po oceni Levice v smeri novih davčnih odpustkov za bogate. Namesto tega bi morali po njihovem mnenju zagotoviti nove davčne prilive, ki ne bodo bremenili najšibkejših, temveč premoženje bogatih in dobičke korporacij.

Kot so sporočili iz Levice, vlada Janeza Janša očitno stopa na pot, ki bo “na račun davčnih odpustkov bogatim in kapitalu dodatno izčrpala državni proračun in dolgoročno osiromašila javno socialno in razvojno infrastrukturo”.

Namesto da bi poskrbeli za 90.000 brezposelnih, svet skrbi usoda peščice lastnikov luksuznih vozil, zato predlagajo ukinitev luksuznega davka pri motornih vozilih, ter usoda peščice milijonarjev, zato predlagajo uvedbo šestega dohodninskega razreda z davčno osnovo nad milijon evrov.

Vlada Janeza Janša očitno stopa na pot, ki bo na račun davčnih odpustkov bogatim in kapitalu dodatno izčrpala državni proračun in dolgoročno osiromašila javno socialno in razvojno infrastrukturo.

Strateški svet predlaga tudi dvig splošne dohodninske olajšave s 3500 na 4000 evrov, kar bi, kot so izpostavili v Levici, v največji meri koristilo zavezancem z najvišjimi dohodki, prav nič pa najbolj revnim zavezancem, ki že v trenutni ureditvi koristijo povišano splošno olajšavo, ki znaša več kot 4000 evrov.

Se bo poskrbelo zgolj za lastnike nepremičnin, mladi pa bodo brez stanovanj?

“Namesto da bi mladim in drugim socialno ogroženim priskrbeli dostojna in cenovno dostopna stanovanja, bodo znova poskrbeli za lastnike nepremičnin, ki služijo z oddajanjem – tem se bo znižala tako davčna osnova kot davčna stopnja, pri čemer se bo zato davek v največji meri znižal tistim, ki z oddajanjem zaslužijo največ, v najmanjši meri pa tistim, ki z oddajanjem zaslužijo najmanj,” so navedli.

Kritični so tudi do predlagane uvedbe socialne kapice za plače nad 6000 evrov bruto, po njihovi oceni pa je eden redkih predlaganih ukrepov, ki pomeni korak v pravo smer, 20-odstotna obdavčitev dobičkov fizičnih oseb iz naslova trgovanja s kriptovalutami. Ti do zdaj v nasprotju z dobički iz trgovanja z delnicami ali drugimi vrednostnimi papirji sploh niso bili obdavčeni.

GZS za hitro realizacijo ukrepov

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) si na drugi strani želijo, da se predlagani ukrepi čimprej uveljavijo. Predsednik GZS Boštjan Gorjup je ob tem spomnil, da so v strateškem svetu za debirokratizacijo aktivno sodelovali tudi predstavniki GZS, zbornica pa je pripravila vrsto konkretnih predlogov za zmanjšanje administrativnih bremen.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je dodala, da je cilj hitrejši razvoj gospodarstva, s poudarkom na trajnosti in prispevku k širšim družbenim vrednotam. Ključno za okrevanje je po njenem mnenju krepitev povpraševanja na izvoznih in na domačem trgu.

Izpostavila je še aktivnosti v zvezi s pripravo predloga petega protikoronskega paketa, ki je v usklajevanju med socialnimi partnerji. Poudarila je, da GZS podpira podaljšanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo do konca decembra ter predlaga podaljšanje ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa do konca junija 2021.

GZS podpira podaljšanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo do konca decembra ter predlaga podaljšanje ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa do konca junija 2021.

Zavzema se tudi za subvencioniranje testiranja na koronavirus v primerih suma na večje število okužb v gospodarskih subjektih, poenostavitev dela na domu ter ukrepe za ohranitev in spodbujanje razvoja v podjetjih. Omenila je tudi predlog zavarovanja izvoznih terjatev ter uvedbo pozavarovanja terjatev do slovenskih kupcev.

V OZS pozdravljajo predloge

Predsedniku Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branku Mehu se zdijo vsi ti predlogi dobrodošli, najbolj pa je pozdravil predlog, naj se upokojencem omogoči, da lahko delajo brez omejitev, pri tem pa prejemajo celo pokojnino in celo plačo, od katere plačujejo vse prispevke.

“Predlogi so v prid obrtnikom in podjetnikom,” je dejal Meh v sporočilu za javnost in izrazil zadovoljstvo, da se obeta razreševanje birokratskih ovir. “Namesto, da bi se ukvarjali z delom, se ukvarjamo z birokracijo,” je dejal in menil, da predlagane ukrepe slovensko gospodarstvo potrebuje, da “bomo lahko zaposlovali in se ne bomo več pogovarjali o minimalnih plačah, pač pa o dostojnih plačah”.

Predlagane ukrepe slovensko gospodarstvo potrebuje, da bomo lahko zaposlovali in se ne bomo več pogovarjali o minimalnih plačah, pač pa o dostojnih plačah.

Član upravnega odbora Bojan Železnik je pozdravil predlog za uvedbo t.i. socialne kapice, da se torej od plač nad določeno mejo ne bi obračunavalo socialnih prispevkov. “To je za nas odlična zadeva, saj bomo lahko ponudili višje plače,” je dejal za STA.. Boji se sicer, da bodo poslanske skupine poskušale zvišati davke in prispevke pri nižjih plačah, da bi tako nadomestili izgubo prihodkov, kar pa je Simič zavrnil.

Zdaj sta tako na potezi vlada in državni zbor, Simič pa pričakuje, da bodo ustrezne spremembe zakonodaje pripravljene in potrjene do konca tega leta. Večji del predlaganih sprememb naj bi bil uveljavljen 1. januarja 2021.