Ivan Simič, predsednik vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo predlaga, da bi lahko podjetniki, ki na leto nimajo več kot 50 tisoč evrov prometa odslej brez težav delali tudi samo za enega delodajalca in za upokojence polno delo po upokojitvi. Kaj menijo o tem, smo preverili pri obrtno-podjetniški zbornici, sindikatih in upokojencih.

Ivan Simič predlaga, da Furs v primeru malih podjetnikov ne bi več odkrival tako imenovanega odvisnega razmerja in ne bi več zahteval obvezne redne zaposlitve. Kot navajajo Finance, je veliko primerov, ko je Furs kaznoval podjetja, pri katerih so tako imenovani espeji ali norminiranci delali večino svojega časa. V takšnem primeru je moral delodajalec podjetnika redno zaposliti in tudi plačati dajatve za nazaj.

Predlagana meja je pri 50 tisoč letnih prihodkov

Doslej torej velja, da lahko za neko podjetje nekdo dela preko s.p.-ja le, če ni v odvisnem razmerju do te družbe ali povedano drugače, nekdo, ki deluje samostojno in za več naročnikov.

Gre za svobodno voljo, za pogodbeno razmerje obeh – naročnika in podjetnika.

Simič zdaj predlaga, da podjetniki z letnimi prihodki do 50 tisoč evrov od prihodnjega leta naprej ne bi bili več omejeni z odvisnimi razmerji. Torej bi lahko delali samo za enega: »Gre za svobodno voljo, za pogodbeno razmerje obeh – naročnika in podjetnika.« Kot je dodal, ne bo pomembno, ali gre za pavšalista oziroma podjetnika, ki davčno osnovo izračunava na osnovi normiranih odhodkov, ali gre za običajni espe, torej za tistega, ki davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih odhodkov.

Naslednji predlog: strožji pogoji za vstop v sistem norminirancev in višji davek

Do zdaj velja, da lahko vsak, ki ima letno do sto tisoč letnih prihodkov, vstopi v sistem normirane obdavčitve. Pri tem je pomembno, da redno plačuje polne prispevke vsaj za eno osebo. Meja 50 tisoč evrov velja za tiste podjetnike, ki so, na primer, zaposleni nekje drugje in imajo espe samo kot dopolnilno dejavnost (tako imenovani popoldanski espe). Davek znaša 20 odstotkov na davčno osnovo, ki je 20 odstotkov prihodkov (priznani normirani odhodki so namreč 80 odstotkov prihodkov). Torej danes normiranec plača davka v vrednosti štirih odstotkov svojih prihodkov, še pišejo v Financah.

Po Simičevem predlogu pa bi lahko v sistem normirancev vstopili  samo tisti, ki imajo letno do 50 tisoč prihodkov, hkrati pa bo višja davčna osnova. Medtem ko ta danes znaša 20 odstotkov prihodkov, bo po novem 40 odstotkov, ker bi se priznani normirani odhodki znižali na 60 odstotkov. Normirani espe bi tako plačal osemodstotni davek na svoje prihodke.

Med predlogi je tudi preprostejše delo za upokojence

Simič predlaga, da bi upokojenci lahko še vedno delali in obdržali polno pokojnino. Do zdaj velja, da upokojenci, ki želijo nadaljevati z delom za polni delovni čas, v prvih treh letih prejemajo  40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni na dan uveljavitve izplačila. Po poteku tega triletnega obdobja  posameznik prejema le še 20 odstotkov starostne pokojnine, če je vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni čas. Za podjetnike, ki so v pokoju, pa zdaj velja, da lahko sicer delajo kot podjetniki, vendar imajo potem sorazmerno nižjo pokojnino.

Po novem predlogu bi lahko upokojenci prejemali polno pokojnino in delali tudi pri delodajalcu za polni čas, primerno bi bili tudi obdavčeni, tako kot drugi zaposleni.

Po novem predlogu bi lahko upokojenci prejemali polno pokojnino in delali tudi pri delodajalcu za polni čas, primerno bi bili tudi obdavčeni, tako kot drugi zaposleni.

Za podjetnike pa, tako Finance, predlaga dve možnosti. Nova je ta, da bi ob polni pokojnini lahko imeli tudi espe za polni delovni čas. V tem primeru bi za espe plačevali tudi polne prispevke – minimalni znašajo ta hip 402 evra na mesec. Lahko pa bi imeli espe samo za na primer 25 odstotkov delovnega časa in temu primerno tudi plačevali nižje prispevke.

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor v glavnem naklonjeni Simičevim predlogom

Kaj pa glede predloga, da bi lahko mali podjetniki delali tudi samo za enega naročnika menijo v Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor? Aleš Pulko, predsednik omenjene zbornice pojasnjuje: »Predlog popolnoma podpiramo, ga pozdravljamo. Glede na to, da gre za najmanjše poslovne subjekte, je takšna predlagana ureditev smiselna in bo s.p.-jem in norminirancem olajšala proces dela.«

Foto: OOZ Maribor

Glede predlaganih strožjih pogojev za vstop v sistem norminirancev Pulko pojasnjuje: »Glede tega ne vidimo problema, s predlaganim se strinjamo. Zavedamo pa se, da takšna ureditev prinaša  zvišanje obdavčitve iz štirih na osem odstotkov, kar je pa še vedno bolje, kot da bi norminiranci izpadli iz sistema. »

Predlog popolnoma podpiramo, ga pozdravljamo. Glede na to, da gre za najmanjše poslovne subjekte, je takšna predlagana ureditev smiselna in bo s.p.-jem in norminirancem olajšala proces dela.

Pulko prav tako zagovarja Simičev predlog, da bi lahko upokojenci po polni upokojitvi delali naprej in hkrati prejemali polno pokojnino ter plačevali polne prispevke. Opozarja pa, da je v takšnih primerih potreben dogovor med delodajalcem in upokojencem. Pri tem pričakuje, da bo delodajalec, če bo za določeno delovno mesto na voljo mlajši strokovno usposobljen kader, tega tudi zaposlil in v tem primeru ne bo zaposlil upokojencev. Samo na ta način bodo lahko mladi hitreje prišli do vodstvenih funkcij in ne bodo odhajali v tujino. Po drugi strani, tako Pulko, pa bomo najbrž po gospodarskem okrevanju, v obdobju konjunkture, potrebovali tudi star izkušen kader, zato podpirajo predlog, da bi tudi upokojenci lahko delali pri delodajalcu za polni čas.

V Obalni sindikalni organizaciji – KS 90  zaskrbljeni nad retoriko predsednika strateškega sveta za debirokracijo Ivana Simiča

In kako omenjene predloge komentirajo v Obalni sindikalni organizaciji – KS 90? Generalni sekretar te organizacije Damjan Volf je za Maribor24.si pojasnil: “V Obalni sindikalni organizaciji – KS 90 smo izredno zaskrbljeni nad retoriko predsednika strateškega sveta za debirokracijo Ivana Simiča, ki delodajalskim združenjem obljublja ne samo, da bodo lahko podjetniki, ki na leto nimajo več kot 50.000 evrov prometa brez težav delali za delodajalca v njihovih prostorih in z njihovo opremo, ampak tudi spremembe na davčnem področju, ki bodo vodile v znižanje obdavčitve kapitalskih dobičkov, ukinitev luksuznega davka na motorna vozila ter uvedba socialne kapice. Vsi ti ukrepi vodijo v še večjo socialno neenakost  in izrazito povečanje socialne izključenosti in revščine.

V Obalni sindikalni organizaciji – KS 90 smo izredno zaskrbljeni nad retoriko predsednika strateškega sveta za debirokracijo Ivana Simiča, ki delodajalskim združenjem obljublja ne samo, da bodo lahko podjetniki, ki na leto nimajo več kot 50.000 evrov prometa brez težav delali za delodajalca v njihovih prostorih in z njihovo opremo, ampak tudi spremembe na davčnem področju, ki bodo vodile v znižanje obdavčitve kapitalskih dobičkov, ukinitev luksuznega davka na motorna vozila ter uvedba socialne kapice.

 

“Namesto, da bi se iz tisti, ki vodijo državo iz zgodovine kaj naučili v korist delavstva se vedno bolj jasno vleče poteze v korist peščice, oziroma elit, ki bodo še bogatejši, saj, kot so izračunali pri reviji Forbes, se je samo bogastvo vseh ameriških milijarderjev od začetka pandemije 18. marca pa vse do 17. junija povečalo za 584 milijard”, je še povedal Damjan Volf.

Damjan Volf

Kapitalizem, ki ga zdaj živimo, je po svojem bistvu nadgradnja izkoriščevalskega kapitalizma, ki izrazito jadra na vetru strahu in omejevanja delavskih oziroma osnovnih človekovih pravic. Gre namreč za popoln sistemski anahronizem, katerega ekonomski, socialni in okoljski učinki postajajo vse bolj katastrofični, tako da s tem družbeno ekonomskim sistemom človeštvo ne more več dolgo preživeti, še manj pa morda napredovati v smeri želene ekonomsko učinkovitejše, socialno pravičnejše in kohezivnejše, hkrati pa tudi okoljsko odgovornejše družbe.

Slovenjegoriški upokojenci pozdravljajo polno delo po upokojitvi

Foto: Prlekija on net Stanko Kranvogel

Predlogu glede polnega dela po upokojitvi so naklonjeni tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenske gorice, ki v sedmih društvih upokojencev na območju Upravne enote Lenart združuje okoli 2500 članic in članov.

Predlog absolutno podpiramo, mislim, da bodo upokojenci, če bo takšna ureditev sprejeta, to tudi izkoristili. Še posebej tisti, ki imajo obrt oziroma tisti, ki želijo biti tudi po upokojitvi delovno aktivni.

Predsednik zveze Stanko Kranvogel: »Predlog absolutno podpiramo, mislim, da bodo upokojenci, če bo takšna ureditev sprejeta, to tudi izkoristili. Še posebej tisti, ki imajo obrt oziroma tisti, ki želijo biti tudi po upokojitvi delovno aktivni.« Kranvogel še dodaja, da je skrajni čas, da je nekdo predlagal kaj takšnega.