Pogoje za zaposlitev tujega delavca, državljana tretje države, določa Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ( ZZSDT) v 17. členu in določbe Zakona o tujcih (pogoji v zvezi z varnostnimi vidiki, prehodno kaznovanostjo, ustrezno urejenim zdravstvenim zavarovanjem, itd).

Za državljane BIH specifični pogoji zaposlovanja

“Tujec se v Republiki Sloveniji lahko zaposli pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta (določi jih delodajalec), da za to delovno mesto Zavod za zaposlovanje (ZRSZ) ne najde ustrezne osebe v evidenci brezposelnih oseb, da podjetje, bodoči delodajalec, aktivno posluje ter poravnava vse davčne obveznosti, da ni kršitelj delovnopravne zakonodaje, in podobno,” pojasnjujejo z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Tujec se v Republiki Sloveniji lahko zaposli pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta (določi jih delodajalec), da za to delovno mesto Zavod za zaposlovanje (ZRSZ) ne najde ustrezne osebe v evidenci brezposelnih oseb, da podjetje, bodoči delodajalec, aktivno posluje ter poravnava vse davčne obveznosti, da ni kršitelj delovnopravne zakonodaje, in podobno.

V zvezi z zaposlovanjem državljanov BIH na ministrstvu poudarjajo, da so pogoji za pridobitev dovoljenja isti kot v skladu z ZZSDT, vendar pa sporazum med Slovenijo in BIH o zaposlovanju državljanov BIH pri nas določa še nekatere specifike, ki so v prid tako delodajalcev kot tudi delavcev. “Dovoljenje se izda za čas treh let, tujec pridobi pravico do proste menjave delodajalca na podlagi istega dovoljenja že po enem letu zaposlitve, lahko se dovoljenje podaljša še za tri leta in podobno,” še sporočajo z ministrstva.

Temeljni pogoji za novo zaposlitev tujca v Republiki Sloveniji so, kot navaja Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije obenem:

  • Neobstoj ustreznih kandidatov v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje /kontrola trga dela/
  • Pogoji na strani delodajalca:
    – ustrezna registracija,
    –  aktivno poslovanje /delodajalec mora zadnjih 6 mesecev pred vlogo imeti najmanj enega zaposlenega za polni delovni čas oziroma imeti mesečne prilive najmanj 10.000,- € v vsakem od zadnjih 6-ih mesecev; v primeru delodajalcev, ki poslujejo manj kot 6 mesecev  se ta pogoj izkazuje z investicijo v vrednosti najmanj 50.000,- € v dejavnost, ki jo bo tujec opravljal,
    – poravnane davčne obveznosti delodajalca,
  • Pogoji na strani tujca /v skladu s pogoji, ki jih za zaposlitev zahteva delodajalec; izobrazba, delovne izkušnje, drugi pogoji/.

Ob tem pa je potrebno opozoriti, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z Odredbo določilo vrsto najbolj deficitarnih poklicev, kjer se kontrola trga dela ne izvaja, saj obstaja bistveno več potreb delodajalcev kot je v evidenci ustreznih brezposelnih kandidatov.

Ob tem pa je potrebno opozoriti, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z Odredbo določilo vrsto najbolj deficitarnih poklicev, kjer se kontrola trga dela ne izvaja, saj obstaja bistveno več potreb delodajalcev kot je v evidenci ustreznih brezposelnih kandidatov.

V veljavni odredbi se kontrola trga dela ne izvaja za naslednje poklice: Varilci; Voznik težkih tovornjakov in vlačilcev, Orodjarji, Elektroinštalaterji, Tesarji, Kuharji, Elektromehaniki, Zidarji. V primeru vlog za tovrstne poklice se soglasje oziroma delovno dovoljenje, ki omogoča zaposlitev tujcev, izda tudi v primeru, če so v evidenci zavoda ustrezni domači kandidati.

Če obstajajo pogoji za zaposlitev slovenskega delavca, je zaposlitev tujca nemogoča

Vodja kadrovske službe v uspešnem proizvodnem podjetju (ime hranimo v uredništvu), kjer proizvajajo komponente za kmetijsko mehanizacijo, železniško industrijo in druge industrijske sektorje, pojasnjuje, da znotraj treh enot zaposlujejo približno 420 ljudi, v večji meri gre za tuje delavce.

Proizvodna podjetja delovno silo najpogosteje iščejo v BIH, ali Srbiji, s tema dvema državama imamo sklenjen tudi bilateralni sporazum o zaposlovanju. Za tujca mora podjetje pridobiti delovno dovoljenje (DD). Postopek pridobivanja DD se prične na Zavodu za zaposlovanje, kjer mora podjetje vložiti obrazec (PDM-KTD) – sporočilo o prostem delovnem mestu – kontrola trga dela, v katerem mora navesti vse zahtevane pogoje za zasedbo razpisanega delovnega mesta.

“Proizvodna podjetja delovno silo najpogosteje iščejo v BIH, ali Srbiji, s tema dvema državama imamo sklenjen tudi bilateralni sporazum o zaposlovanju. Za tujca mora podjetje pridobiti delovno dovoljenje (DD). Postopek pridobivanja DD se prične na Zavodu za zaposlovanje, kjer mora podjetje vložiti obrazec (PDM-KTD) – sporočilo o prostem delovnem mestu – kontrola trga dela, v katerem mora navesti vse zahtevane pogoje za zasedbo razpisanega delovnega mesta,” razlaga vodja kadrovske službe.

Zavod nato v bazi iskalcev zaposlitve preveri, ali obstajajo v bazi kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. “Ker gre za preprostejša dela v proizvodnji, ni zahtevana višja izobrazba in je kandidatov na zavodu z osnovno šolo ali poklicno šolo ogromno. V kolikor Zavod ugotovi, da so v njihovi bazi ustrezni kandidati, ne izda soglasja za pridobitev DD. Glede na trenutno število oseb na Zavodu je pridobitev DD in s tem možnost zaposlitve tujca skoraj nemogoča. Razen za deficitarne poklice, ki niso podvrženi kontroli trga dela,” razlaga vodja kadrovske službe.

Pri tem pa nastopi težava, saj slovenski kandidati, ki so prijavljeni na zavodu, tovrstnega dela ne želijo opravljati. Za tujce, ki si zaposlitve želijo, pa je ta v tovrstnih primerih nemogoča. Zadeva se še dodatno zaplete, ko ne gre le za nekaj delovnih mest v podjetju, kjer nastopi takšna težava, temveč na delovnih mestih v proizvodnji temelji celotno podjetje, od njihove učinkovite proizvodnje produktov v določenem roku, pa je odvisno nadaljnje poslovanje.

Pri tem pa nastopi težava, saj slovenski kandidati, ki so prijavljeni na zavodu, tovrstnega dela ne želijo opravljati. Za tujce, ki si zaposlitve želijo, pa je ta v tovrstnih primerih nemogoča. Zadeva se še dodatno zaplete, ko ne gre le za nekaj delovnih mest v podjetju, kjer nastopi takšna težava, temveč na delovnih mestih v proizvodnji temelji celotno podjetje, od njihove učinkovite proizvodnje produktov v določenem roku, pa je odvisno nadaljnje poslovanje.

Izjema so tujci, ki imajo prost dostop na trg dela ali že od prej izdano enotno dovoljenje na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ki se lahko zaposlujejo pod enakimi pogoji kot domači delojemalci /se pravi brez izpolnjevanja zgoraj opisanih pogojev za zaposlitev tujca.

Slednje potrjujejo tudi na delovnem ministrstvu. Kontrola trga dela je ključni instrument države za uravnavanje stanja na slovenskem trgu dela, zato se tujec, v primeru, da ZRSZ ugotovi obstoj ustreznih kandidatov v evidenci brezposelnih oseb za razpisano delovno mesto, na tem mestu ne more zaposliti.

“Izjema so tujci, ki imajo prost dostop na trg dela ali že od prej izdano enotno dovoljenje na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ki se lahko zaposlujejo pod enakimi pogoji kot domači delojemalci /se pravi brez izpolnjevanja zgoraj opisanih pogojev za zaposlitev tujca,” sporočajo z zavoda za zaposlovanje.

Generacija Z: Delavci, ki z delovnega mesta preprosto izginejo

“V kolikor dobimo z Zavoda zavrnilno mnenje za izdajo DD, prosimo, da nam posredujejo seznam ustreznih kandidatov in jih k nam napotijo na razgovor. S kandidati nato preverimo možnost zaposlitve. Velikokrat se kandidati sploh ne odzovejo vabilu na razgovor, ali pa ne sprejmejo ponujenega dela. Predvsem zadnje leto se srečujemo s težavo, da se kandidat prijavi na razpis za delovno mesto, pride na razgovor, sprejme zaposlitev in si nato v postopku zaposlitve premisli – s takšnimi kandidati ima podjetje veliko stroškov in dodatnega dela,” razlaga vodja kadrovske službe.

V kolikor dobimo iz Zavoda zavrnilno mnenje za izdajo DD, prosimo, da nam posredujejo seznam ustreznih kandidatov in jih k nam napotijo na razgovor. S kandidati nato preverimo možnost zaposlitve. Velikokrat se kandidati sploh ne odzovejo vabilu na razgovor, ali pa ne sprejmejo ponujenega dela. Predvsem v zadnje leto se srečujemo s težavo, da se kandidat prijavi na razpis za delovno mesto, pride na razgovor, sprejme zaposlitev in si nato v postopku zaposlitve premisli – s takšnimi kandidati ima podjetje veliko stroškov in dodatnega dela.

Postopek zaposlitve namreč terja kar nekaj truda in dela (razgovor, organizacija termina za zdravniški pregled, usposabljanje iz Varstva pri delu, priprava dokumentacije, varovalna oprema, usposabljanje za delo, ..).

“Kandidat pa nato dela dan, ali dva, ali kakšen mesec in sporoči, da ne bo več delal. Še večja težava so zaposleni, ki preprosto nekega dne izginejo, ni jih več na delovno mesto, ne oglašajo se na telefon. Delodajalec ima potem težavo še s prekinitvijo delovnega razmerja in z odjavo takšnega zaposlenega. Kot rečeno v zadnjem času opažamo porast takšnih primerov, predvsem pri predstavnikih mlajše tako imenovane generacije Z. Opažamo tudi porast izkoriščanja bolniških staležev,” pojasnjuje vodja kadrovske službe. V zadnjem letu je 21 delavcev prekinilo delovno razmerje v prvem mesecu zaposlitve, kar sta skoraj dva na mesec.

V zadnjem letu je 21 delavcev prekinilo delovno razmerje v prvem mesecu zaposlitve, kar sta skoraj dva na mesec.

Vsaka brezposlena oseba, ki pa je sicer vključena v evidenco brezposlenih oseb na zavodu za zaposlovanje, mora izkazati, da je aktivni iskalec zaposlitve, v skladu s podpisanim zaposlitvenim načrtom.

V kolikor ZRSZ ugotovi, da določena brezposelna oseba ni aktivna iskalka zaposlitve (npr. zavrača ponujene možnosti zaposlitve) lahko ZRSZ tako osebo črta iz evidence brezposlenih oseb (1. odstavek 129. člena ZUTD). V tem primeru se načeloma dovoli zaposlitev tujca. V primeru, da oseba ni vključena v evidenco brezposlenih in ne prejema socialnih tranferjev pa ima pravico zavrniti ponujeno delovno mesto – vsaka oseba ima namreč pravico prosto izbirati zaposlitev na trgu dela.

“V kolikor ZRSZ ugotovi, da določena brezposelna oseba ni aktivna iskalka zaposlitve (npr. zavrača ponujene možnosti zaposlitve) lahko ZRSZ tako osebo črta iz evidence brezposlenih oseb (1. odstavek 129. člena ZUTD). V tem primeru se načeloma dovoli zaposlitev tujca. V primeru, da oseba ni vključena v evidenco brezposlenih in ne prejema socialnih tranferjev pa ima pravico zavrniti ponujeno delovno mesto – vsaka oseba ima namreč pravico prosto izbirati zaposlitev na trgu dela,” sporočajo z ministrstva za delo.

Kandidati s strani zavoda manj zanesljivi

V zadnjih treh letih so v podjetju, o katerem pripoveduje vodja kadrovske službe, pridobili 30 delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev. Pretežno gre za državljane BIH in Srbije. Zaposlujejo pa tudi hrvaške državljane, a zanje ni več potrebno pridobivati DD, saj so na trgu dela izenačeni s slovenskimi. državljani. Gre za nižjo izobrazbeno strukturo – predvsem poklicne šole.

Trenutno je na trgu dela situacija takšna, da je povpraševanje po delavcih veliko večje od ponudbe – zato je za moje pojme na drugi strani nerazumen podatek o številu brezposelnih oseb. Poslužujemo se takšnih in drugačnih strategij, kot so oglaševanje na srednjih šolah, nudimo tudi štipendije. Objava oglasov v medijih tiskanih in radiju, oglaševanje na spletni strani podjetja in na družbenih omrežjih. Zavedati se moramo, da se srečujemo z generacijo, katere pozornost je zelo težko pritegniti in zahteva prav poseben pristop.

“Trenutno je na trgu dela situacija takšna, da je povpraševanje po delavcih veliko večje od ponudbe – zato je za moje pojme na drugi strani nerazumen podatek o številu brezposelnih oseb. Poslužujemo se takšnih in drugačnih strategij, kot so oglaševanje na srednjih šolah, nudimo tudi štipendije. Objava oglasov v medijih tiskanih in radiju, oglaševanje na spletni strani podjetja in na družbenih omrežjih. Zavedati se moramo, da se srečujemo z generacijo, katere pozornost je zelo težko pritegniti in zahteva prav poseben pristop,” razlaga vodja kadrovske službe.

Sodelujejo tudi z oglaševalskimi portali in z zavodom za zaposlovanje. “Moram reči, da niso vsi iskalci zaposlitve tudi dejansko pripravljeni delati – večina kandidatov iz Zavoda pride na razgovor bolj `po sili`, ker se morajo odzvati, nekateri celo že vnaprej povedo, da so prišli samo “po žig”. Seveda obstajajo tudi izjeme. Vendar pa opažamo, da so kandidati napoteni s strani Zavoda praviloma manj zanesljivi, kot tisti, ki delo poiščejo preko kakšnega zaposlitvenega portala, ali kako drugače,” še opaža vodja kadrovske službe.

Takšna situacija bi za naše podjetje pomenila katastrofo. Večina naših proizvodov je namreč namenjena izvozu na trge vseh celin. Naročila imamo zapolnjena do konca leta 2022, zato si niti ne upam predstavljati kakšne posledice bi imel že krajši izpad zaradi pomanjkanja delovne sile. V kolikor bi bili primorani pričeti z odpovedovanjem naročil, bi to povzročilo nepredstavljivo škodo tako za podjetje, kot za zaposlene. Zato si z vsemi močmi prizadevamo, da se takšna situacija ne pripeti. Začasno se poslužujemo najema delavcev preko agencij za posredovanje delovne sile.

Tudi v primeru zapletov je še vedno vse v pristojnosti Zavoda, “tako da je najboljše stopiti v kontakt z referentom na Zavodu in mu predstaviti problematiko in celotno zadevo in enostavno vztrajati, da se najde neka skupna rešitev, sprejemljiva za vse,” razlaga vodja.

V primeru, da delavcev ni mogoče zaposliti pod nobenim pogojem, bi se podjetje znašlo v nepredvidljivi situaciji, a takšna se zaenkrat ni pripetila, razlaga vodja kadrovske službe: “Takšna situacija bi za naše podjetje pomenila katastrofo. Večina naših proizvodov je namreč namenjena izvozu na trge vseh celin. Naročila imamo zapolnjena do konca leta 2022, zato si niti ne upam predstavljati kakšne posledice bi imel že krajši izpad zaradi pomanjkanja delovne sile. V kolikor bi bili primorani pričeti z odpovedovanjem naročil, bi to povzročilo nepredstavljivo škodo tako za podjetje, kot za zaposlene. Zato si z vsemi močmi prizadevamo, da se takšna situacija ne pripeti. Začasno se poslužujemo najema delavcev preko agencij za posredovanje delovne sile.”

Če je bilo še leta 2016 izdanih nekaj več kot 4.700 in leta 2017 nekaj več kot 9.900, pa se je leta 2018 zgodil velikanski skok in sicer je bilo leta 2018 izdano največ dovoljenj po sporazumu dosedaj in sicer 16.073 dovoljenj za zaposlitev bosanskih državljanov. Ta rast se je zrcalila tudi v  rasti gospodarskih aktivnosti, ki smo jo zabeležili tega leta (4,5% rast BDP glede na 2017). V letih 2019 in 2020 pa beležimo upad štrevila izdanih dovoljenj in sicer za cca. slabih 18 % v letu 2020.

Število novih zaposlitev tujcev je po podatkih ministrstva za delo premosorazmerno povečanju gospodarskih aktivnosti slovenskih podjetij. Kot izhaja iz podatkov o številu izdanih dovoljenj po sporazumu o zaposlovanju med BIH in Slovenijo se je od leta 2013, sporazum se je tega leta začel izvajati, konstantno beležila rast števila izdanih dovoljenj.

“Če je bilo še leta 2016 izdanih nekaj več kot 4.700 in leta 2017 nekaj več kot 9.900, pa se je leta 2018 zgodil velikanski skok in sicer je bilo leta 2018 izdano največ dovoljenj po sporazumu dosedaj in sicer 16.073 dovoljenj za zaposlitev bosanskih državljanov. Ta rast se je zrcalila tudi v rasti gospodarskih aktivnosti, ki smo jo zabeležili tega leta (4,5% rast BDP glede na 2017). V letih 2019 in 2020 pa beležimo upad števila izdanih dovoljenj in sicer za cca. slabih 18 % v letu 2020,” sporočajo z ministrstva za delo.

Trenutno je slovenskem trgu dela prisotnih 36.278 državljanov BIH z veljavnim dovoljenjem za zaposlitev v RS.

Trenutno je na slovenskem trgu dela prisotnih 36.278 državljanov BIH z veljavnim dovoljenjem za zaposlitev v RS. A glede na pričevanja vodje kadrovske službe povpraševanje po tujih delavcih še narašča.

Šesti protikoronski paket omejuje zavrnitve dela

S šestim protikoronskim paketom (PKP 6) so na ministrstvu za delo sprejeli določilo, s katerim so nekoliko zaostrili pogoje za zavrnitev zaposlitve. “Tako smo se odzvali na povečano potrebo po kadrih v zdravstveni negi, zdravstveni dejavnosti in na področju socialne oskrbe, pri čemer osebe z ustrezno izobrazbo niso pripravljene sprejeti take zaposlitve ali si aktivno prizadevajo, da v zaposlitvenem postopku ne uspejo. S 66. členom PKP 6 se torej zaostrujejo pogoji za osebe, ki postanejo brezposelne in se od njih pričakuje večja aktivnost pri iskanju zaposlitve,” sporočajo z ministrstva za delo.

S PKP6 so tako zaostrili pogoje za zavrnitev zaposlitve, in sicer tako, da:

 – obveznost sprejema primerne zaposlitve nastopi takoj po vpisu v evidenco brezposelnih oseb (in ne šele po poteku 3 mesecev od vpisa)
– to pomeni, da se primerna zaposlitev navede tudi v zaposlitveni načrt, ki je osnova za ugotavljanje krivdnega razloga za izbris iz evidence
– za obveznost sprejema zaposlitev ni pogoja, da v evidenci brezposelnih ni oseb, za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna
– ni pogoja, da je zaposlitev opredeljena z zaposlitvenimi pogoji v zaposlitvenem načrtu.

Ukrep velja do 30. junija 2021. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje 6 mesecev, najdlje do 31. decembra 2021. Delodajalec ima še vedno možnost, da oceni, ali je oseba, napotena na razgovor za zasedbo delovnega mesta, za katerega se zahteva ena stopnja nižje izobrazbe, primerna za to delovno mesto. Delodajalec se lahko tudi odloči, da osebi zaposlitve ne ponudi, si pa mora brezposelna oseba aktivno prizadevati za pridobitev zaposlitve.