Več kot 1000 otrok tujcev obiskuje mariborske osnovne šole, v celoten slovenski šolski sistem pa jih je vključenih še veliko več. Šole se zaradi tega soočajo s številnimi težavami, med drugim tudi s slabšimi učnimi dosežki ter opuščanjem izobraževanja …
Število tujih otrok v slovenskih šolah se je v zadnjih nekaj let povečalo za kar trikrat, ob številnih praktičnih in zakonodajnih težavah, ki jih to prinaša, pa izstopajo tudi razlike v učnih dosežkih in uspehu med otroci tujci ter otroci, ki jim slovenščina predstavlja materni jezik.
Kaj kažejo številke?
V preteklem šolskem letu je bilo v slovenskih osnovnih šolah 16 636 tujcev, v slovenskih vrtcih je bilo 7333 otrok s tujim državljanstvom, slovenske srednje šole pa je v preteklem šolskem letu obiskovalo 5371 dijakov s tujim prebivališčem oziroma stalnim prebivališčem izven Republike Slovenije.
»Od teh je samo 650, torej 0,8% od vseh vpisanih, dijakov, katerih materni jezik ni slovenski ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, in ki so se v tem šolskem letu prvič vključili v srednješolsko izobraževanje, torej so priseljenci v najožjem pomenu besede,« nam še povedo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Postopno povečevanje deleža tujih otrok v slovenskem šolskem sistemu, ki smo mu priča v zadnjih nekaj letih, tako vpliva na vsakdanje dogajanje v šolah, na zakonodajne spremembe v samem šolskem sistemu, pa tudi na rezultate učne uspešnosti.
Največja ovira: slovenščina
Prva težava je tako slovenščina. Kot namreč povedo v kolegiju ravnateljev mariborskih osnovnih šol, ugotavljajo, da je učenja slovenščine za tujce v osnovnih šolah premalo, k počasnemu napredku pri usvajanju jezika pa prispevajo tudi značilnosti posameznih narodnih skupnosti, iz katerih otroci tujci prihajajo.
»Navadno se otroci »tujci« v popoldanskem času družijo z otroci iste narodnostne manjšine, navadno tudi ne obiskujejo tečajev, treningov oziroma dejavnosti, kjer bi se družili s slovensko govorečimi otroci.«
»Navadno se otroci »tujci« v popoldanskem času družijo z otroci iste narodnostne manjšine, navadno tudi ne obiskujejo tečajev, treningov oziroma dejavnosti, kjer bi se družili s slovensko govorečimi otroci,« pojasnjujejo mariborski ravnatelji in dodajajo:
»V mnogih družinah je oče tisti, ki morda malo govori slovensko, mame slovenščine praviloma ne govorijo. Veliko število mam tudi nima interesa, da bi se naučile slovenščine. Le redki otroci »tujci« prihajajo iz družin, ki otroka stimulirajo za šolsko delo, ga za delo vzpodbujajo in mu pomagajo.«
Delo z nekaterimi jezikovnimi skupinami bolj zahtevno
»Na mariborskih šolah se v zadnjih letih soočamo s težavo, ki se ji reče »albanščina«,« še opozarjajo v kolegiju ravnateljev mariborskih osnovnih šol, zaradi česar so na pristojno ministrstvo naslovili predlog, da se sistemizira delovno mesto albanskega prevajalca za učence tujce.
Ob tem mariborski ravnatelji predlagajo še organizacijo ur osnov slovenščine v vseh medletnih počitnicah; opremo šol z didaktičnimi pripomočki za učenje jezika ter še nekaj pomembnejših sprememb, ki bi uredile in olajšale delo učiteljev slovenščine, ki delajo z učenci tujci.
Učenje slovenščine je na voljo, a to za trenutne potrebe ni dovolj
Učenje slovenščine je sicer nekaj, kar slovenski šolski sistem tujcem omogoča že vrsto let, poudarijo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje: »Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje šolam, ki imajo vključene učence priseljence v prvem in drugem letu šolanja, nudi dodatne ure slovenščine. Dodatne ure učenja slovenščine se priseljenim učencem, ki se prvo leto šolajo v Republiki Sloveniji, zagotavlja že od konca devetdesetih let.«
Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nam predstavijo tudi nekaj osnovnih podatkov o učenju slovenščine:
»V šolskem letu 2021/2022 so bile dodatne ure slovenščine dodeljene 2800 učencem priseljencem v osnovnih ter 527 dijakom priseljencem v srednjih šolah; v šolskem letu 2022/23 je bilo za ure slovenščine namenjenih 30 148 ur in 51 dodatnih učiteljev slovenščine, v tem istem šolskem letu pa so srednje šole realizirale 9630 ur intenzivnega tečaja slovenščine in 5003 dodatnih ur slovenščine po izvedbi tečaja.«
Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pojasnjujejo, da so šole pri razporejanju dodatnih ur slovenščine avtonomne ter jih lahko razporejajo glede na svoje razpoložljive strokovne kapacitete in urnike.
Kljub temu pa se na ministrstvu zavedajo, da trenutna ureditev za marsikatere šole ni dovolj, seznanjeni pa so tudi s pobudami glede prenizkega števila ur slovenskega jezika za učence priseljence, zato »se z določenimi šolami, ki imajo večje število otrok priseljencev, že zdaj tudi individualno dogovarjamo, predvsem z vidika dodatnih ur slovenskega jezika za skupine učencev, ki so govorci neslovanskih jezikov,« še dodajo.
Razlike tudi v učni uspešnosti
Ob težavah s slovenščino se tako v praksi kot v mednarodnih raziskavah pojavljajo tudi nadpovprečne razlike med dosežki učencev z ozadjem priseljenca in dosežki učencev domačinov, na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje tako še posebej izpostavijo mednarodno raziskavo PISA 2018, katere kazalniki kažejo prav to.
»Razlike se kažejo tudi v kazalniku zgodnjega opuščanja izobraževanja,« še dodajajo na Ministrstvu in pojasnijo: »Evropska komisija je objavila Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2022, ki predstavlja številne podatke o razvoju nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja po vsej Evropski uniji.«
»Glede na izsledke študije je delež učencev v Sloveniji, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje (3,1 %) precej pod povprečjem EU (9,7 %), vendar pa je delež tistih, ki zgodaj opustijo šolanje, med mladimi, rojenimi zunaj EU, dvakrat višji (6 %) kot med mladimi, rojenimi v Sloveniji (2,9 %).«
Težavo predstavljata tudi oteženo sporazumevanje in pomanjkanje izkušenj
Tako pristojno ministrstvo kot mariborske osnovne šole ob predstavljenih problematikah zaznavajo še številne druge izzive.
Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje tako izpostavijo pomanjkanje znanj in izkušenj ter težave v sporazumevanju: »Med izzivi oblikovanja uspešnih praks pa izstopa pomanjkanje znanj in izkušenj strokovnih delavcev ter vodstev vrtcev in šol, ki se kaže kot nemoč pri uresničevanju pedagoškega procesa v jezikovno in kulturno heterogenih skupinah oz. oddelkih. Zaradi raznolikosti prvih jezikov in kultur, se v šolah in vrtcih povečuje zahtevnost medsebojnega sporazumevanja med otroki in strokovnimi delavci.«
»Zaradi raznolikosti prvih jezikov in kultur, se v šolah in vrtcih povečuje zahtevnost medsebojnega sporazumevanja med otroki in strokovnimi delavci.«
Priseljenci v osnovnih šolah v prihodnje še bolj pomembna tema
Prav zato Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje skupaj z drugimi pristojnimi ministrstvi v prihodnosti načrtuje še več dela in sprememb na področju dela z učenci priseljenci.
»V pripravi je nova krovna Strategija Vlade RS na področju vključevanja tujcev, v katero je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje aktivno vključeno, in je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve. Načrtujejo se ukrepi za uspešno vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v izobraževalno okolje, na področju socialne in kulturne integracije,« nam pojasnijo ter dodajo, da se obeta še nekaj drugih sprememb, ki bodo vključevale ureditev področja učenja slovenščine, samega statusa učencev tujcev, ureditev področja preverjanja in ocenjevanja znanja ter napredovanja in podobno.