Zdi se, da imamo praktično vsak dan kakšen umik ali odpoklic izdelkov in živil. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nam razkrili, koliko umikov in odpoklicev živil so beležili v zadnjih štirih letih in kaj so najpogostejši razlogi zanje. Številka se je v zadnjih letih res rahlo zvišala, največ jih je bilo leta 2021, vendar tudi lansko leto s primeri ni zaostajalo za veliko.

Zadnji dve leti so bili odpoklici/umiki predvsem posledica onesnaženja aditivov z etilen oksidom

Sodeč po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je bilo v letu 2019 87 umikov in odpoklicev, v letu 2020 kar 106, leto kasneje smo dosegli vrhunec s 135. primeri, leta 2022 pa se je številka rahlo zmanjšala na 124. Letos smo zaenkrat zabeležili 22 takšnih primerov. “Porast v številu notifikacij v letih 2021 in 2022 je v največji meri posledica onesnaženja aditivov z etilen oksidom, ki so se v izredno majhnih količinah dodajali v številna različna živila, kar je posledično sprožilo številne umike in odpoklice,” so pojasnili na ministrstvu in dodali, da je večje število objav tudi posledica odgovornosti izvajalcev dejavnosti (odgovornih za živila), da spremljajo varnosti živil in v primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki vplivajo na varnost živil, umaknejo živila iz prometa ter o tem obvestijo potrošnike in inšpekcijske službe.

Namen umika in odpoklica je preprečitev nadaljnje distribucije proizvoda ter obveščanje potrošnikov o neustreznem živilu in o tveganju, ki lahko povzroči. Kdorkoli, ki v verigi ugotovi neskladnost proizvoda na trgu, mora obvestiti prejemnike po verigi (en korak nazaj in en korak naprej) in pristojni organ. V kolikor je živilo že v rokah potrošnika, pa mora odgovorni za živilo informacijo o tem tudi objaviti (odpoklic), z namenom, da informacija doseže tudi potrošnike, ki so proizvod že kupili. Te objave povzame in objavi tudi pristojni organ, s čimer je zagotovljeno, da so za potrošnike zbrane tovrstne informacije na enem mestu. Potrošniki lahko neskladna živila vrnejo na mesto nakupa.

“Delno k številčnosti prispeva tudi dejstvo, da Evropa uvaža velike količine različnih proizvodov iz drugih držav, ki niso članice EU in nimajo vedno enakih normativov (npr. MRL za ostanke pesticidov, aditivi, barvila,…) ali jih v državah izvora vedno ne spremljajo. Zaradi navedenega je pomembno, da se pristojni organi držav članic obveščamo o ugotovitvah in tovrstne informacije upoštevamo pri izvajanju uradnega nadzora ov uvozu živil. Le-ta morajo namreč izpolnjevati vse zahteve EU zakonodaje” razlagajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Podatki ne kažejo na to, da bi bilo na trgu več nevarne hrane

Vendar kot pojasnjujejo na ministrstvu, pri porastu takšnih primerov razlog ni v tem, da bi bilo na trgu več nevarne hrane, ampak podatki kažejo na to, da je sistem nadzora vzpostavljen in učinkovit. “Vsaka hrana, ki prihaja do potrošnika, mora biti na nek določen način preverjena, slednje je odgovornost pridelovalcev, proizvajalcev, ostalih v verigi. Uradni nazor, ki ga izvaja UVHVVR z vzorčenjem in pregledi, se izvaja z namenom preverjanja skladnosti tako živil kot notranjega nadzora, ki ga imajo vzpostavljenega odgovorni za živila,” so povedali.

Toliko objav o odpoklicih in umikih je po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano rezultat dejstva, da se vsi odgovorni za živila zavedajo svojih odgovornosti; informacije o ugotovljenih neskladnostih se delijo med državami članicami in objavljajo tudi na spletni strani pristojnega organa, če je živilo doseglo potrošnika. Transparentnost in veliko število teh objav pravzaprav potrjuje izvajanje zahtev živilske zakonodaje, vključno z obveščanjem.

Nepravilnosti lahko izhajajo iz pomanjkljivih ali neustreznih pridelovalnih in predelovalnih pogojev in postopkov. Potem pa je v verigi potrebno zagotavljati tudi pogoje transporta, skladiščenja, rokovanja z živili. Ker je v to vpletenih več izvajalcev, je možnost napak seveda večja, vendar se tudi ustreznost proizvodov v verigi preverja večkrat. V kolikor vsak v verigi svojega postopka ne izvede ustrezno, lahko povzroči ali pa prispeva k napaki. Tudi potrošniki morajo z živil ravnati skrbno in v skladu z navodili, če so prisotna, opozarjajo.

Kaj so najpogostejši razlogi za umike in odpoklice?

Razlogi za umik oz. odpoklic so različni, odvisni so od vrste proizvoda ter dejavnikov tveganja, ki se v posameznem proizvodu lahko pojavijo. Pogosto lahko gre za neustrezno mikrobiološko stanje (prisotnost patogenih mikroorganizmov), kemijsko stanje (ostanki pesticidov, onesnaževala, aditivi…), fizikalne neustreznosti (koščki kovin, plastike, stekla…), neustrezno označenost (alergeni) in podobno.

Potrebno pa je poudariti, da se največkrat umiki in odpoklici izvajajo z namenom preprečitve dolgoročne izpostavljenosti kemijskim tveganjem, ki bi šele v primeru več desetletnega zaužitja imeli posledice za zdravje ljudi. “Tudi glavnina umikov in odpoklicev, ki se nanaša na mikroorganizme, so bolj preventivne narave. Večinoma so v živilu ugotovljeni manj patogeni sevi mikroorganizma npr. salmonele ali pa so prisotni mikrooganizmi z nizkem številu, ki nimajo takojšnjih resnih posledic za zdravje. Bi jih pa lahko imeli, če bi potrošnik nepravilno ravnal ali pripravil živilo doma, da bi ga neustrezno termično obdelal ali hranil dalj časa pri neustrezni temperaturi, kar bi omogočilo rast mikroorganizmov, tvorbo toksinov,” povedo na ministrstvu.

En izmed hujših primerov, ko je prišlo zaradi zaužitja tovrstnih živil do bolezenskih stanj, so bile lanske zastrupitve s tatarskim biftekom.

Po njihovih podatkih do smrti kot posledice zaužitja tovrstnih živil ni prišlo oziroma tega ni zabeleženega. Prav tako so redka lažja ali resna bolezenska stanja. En izmed takšnih primerov so bile lanske zastrupitve s tatarskim biftekom, zaradi katerega je imelo kar nekaj oseb gastrointestinalne težave, vendar ob tem poudarjajo, da je takih primerov malo.

To svetujejo potrošnikom

Kaj pa na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano svetujejo potrošnikom? Ključno je, da se prepričate, od koga in kaj kupujete, previdni morate biti predvsem, če kaj kupite ob cestah ali na nepreverjenih spletnih straneh. Prav tako je pomembno, da pregledate informacije, ki so na živilu. “Vsi bistveni podatki, ki so pomembni, so opredeljeni kot obvezni podatki (npr. alergeni, druge sestavine, rok trajanja, navodila za pripravo živila) in jih morajo potrošniki najti na označbi,” ob tem dodajajo.

Ključno je še, da tudi sami previdno ravnate z živilom, v skladu z navodili, tako pri hranjenju kot pri pripravi oz. uživanju. Spremljate lahko tudi objave dobaviteljev in trgovcev oziroma objave na spletni strani UVHVVR, kjer so na enem mestu zbrane vse informacije o umikih živil.