Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je v letu 2020 v Sloveniji nastalo 183.789 ton odpadnega komunalnega blata. Od tega smo v obdelavo v tujino izvozili 29.176 ton, v sosežigu in sežigu je končalo 4.026 ton, reciklirali smo 31.463 ton, v drugih postopkih pa je končalo 127.921 ton blata. Kateri od teh načinov ravnanja z odpadnim blatom je najbolj ekološki?

Komunalno blato je poltrden odpadek, ki nastane pri čiščenju odpadne vode v komunalni čistilni napravi. Njegova sestava je odvisna od vrste postopka, običajno pa vsebuje okoli 30 odstotkov trdne snovi in 70 odstotkov vode.

Okoljsko ministrstvo daje prednost predelavi pred sežigom

Vse več je pozivov, da bi namesto sežiga odpadnega blata izkoristili druge možnosti, na primer iz blata izločili fosfor in nato odpadek izkoristiti za kompozitne materiale v krožnem gospodarstvu. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je poudaril: “Ministrstvo odločno daje prednost predelavi blata v kompozit pred možnostjo monosežiga.”

Razložil je, da je odpadno blato organsko aktiven odpadek: “Sestavljajo ga odmrli mikroogranizmi, ki so hrana za druge patogene organizme, in vsebuje določena kemična onesnaževala, zaradi česar je njegovo recikliranje v proizvode omejeno in specifično. Je pa tudi bogato s fosforjem, katerega svetovne zaloge hitro upadajo, zato je zanimiv tudi za recikliranje fosforja.”

Odpadnemu blatu primešajo pepel

V Javnem podjetju center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop Puconci) odpadno komunalno blato predelujejo v vodotesni kompozit. Razložili so, da jim BACOM tehnologija z vmešavanjem pepela ali drugih alkalnih snovi v biorazgradljive mulje omogoče pretvorbo le-teh v različne gradbene kompozite. Z njimi je mogoče graditi nezahtevne gradbene in druge inženirske objekte nizke nosilnosti.

“Naprava BACOM se sestoji iz 10 kubičnih metrov velikega zalogovnika za sprejem blata, 50 kubičnih metrov velikega silosa za pepel, transportnega traku z vgrajeno tehtnico za doziranje blata, vijačnega transporterja z vgrajenim merilcem masnega pretoka za doziranje pepela, mešalne komore z dvovijačnim polžastim mešalom, tračnega sistema za polnjenje odprtih kontejnerjev in računalniškega sistema za krmiljenje celotnega sistema,” so povedali v podjetju Cerop.

Foto: Boris Velner, Cerop

Ko se izdelek strdi, neprijetnega vonja nima več

Blato stresejo v zalogovnik in mu v mešalnem sistemu vmešajo pepel. S tem emisije smradu zmanjšajo na čim nižjo možno raven. “Ob stiku biološkega blata s pepelom v trenutku potečejo reakcije hidratacije pepela, kar v trenutku prekine razvoj neprijetnega vonja, temperatura mešanice se dvigne med 55 in 65 stopinj Celzija, ki ob dvigu pH zmesi nad 12 uniči in prepreči razvoj patogenih mikroorganizmov,” so postopek predelave pojasnili v podjetju Cerop.

Še toplo mešanico odpeljejo na mesto vgradnje. Po približno 7 do 28 dneh se izdelek strdi in preide v stabilno stanje. Vse dotlej pa ima še vedno določen specifičen vonj.

Foto: Boris Velner, Cerop

S predelanim blatom tesnijo odlagališča odpadkov

V Ceropu izdelujejo dva različna produkta oziroma kompozita, imenovana Ceropit 30 in Ceropit 70. Primerna sta za izgradnjo vodonepropustnih plasti za namene tesnjenja odlagališč nenevarnih odpadkov oziroma za izvedbo zapiralnih del na odlagališčih. Proizvodnjo so v podjetju razvili s pomočjo slovenskih strokovnjakov. Sicer pa v Sloveniji niso edini, ki se ukvarjajo s tovrstno predelavo blato.

V podjetju Cerop odpadno blato predelujejo od leta 2015. Takrat so za predelavo blata in pepela pridobili okoljevarstveno dovoljenje.

Teoretično bi lahko vse blato predelali na ta način

Prevzem gradbenega kompozita plača Cerop, cena izdelka pa je različna in odvisna od več dejavnikov. “Naš produkt smo v preteklosti uporabili za zaprtje odlagališča nenevarnih odpadkov v Dolgi vasi, kjer je bilo odlagališče treba zapreti. S produktom smo zagotovili ustrezne nagibe za odvodnjavanje padavinske vode. V ta namen se je izdelek odlično izkazal, saj smo bili časovno omejeni,” so povedali v Ceropu.

“Verjamemo, da vedno in pri vsem obstajajo možnosti za izboljšavo, tudi za predelavo odpadnega komunalnega blata. Teoretično bi se vse blato dalo predelovati na ta način. Pri tem je pomembno, da vemo, koliko na ta način predelanega blata lahko uporabimo in za katere namene,” so opozorili v Ceropu.