Štajerski vinogradniki so z letošnjo trgatvijo začeli okoli 10. septembra, kar je nekoliko pozneje kot lani. Že v začetku septembra so sicer potrgali grozdje tisti, ki pridelujejo peneča vina, 10. septembra smo začeli trgati zgodnje sorte, 15. srednje pozne, v tem tednu pa tudi pozne sorte grozdja: laški rizling, renski rizling, šipon, žametovka ter rdeči srednje pozni sorti: modra frankinja in zweigelt. Specialistka za vinarstvo in pridelavo sadjevca na mariborskem kmetijsko gozdarskem zavodu Tadeja Vodovnik Plevnik nam je povedala, da lahko po dosedanjih podatkih  v letu 2021 v Podravju pričakujemo količinsko povprečno in nadpovprečno kakovostno pridelovalno leto. “Po dosedanjem razvoju lahko v primerjavi z rekordnim letom v Podravju 2019 pričakujemo v povprečju do 40 % manj grozdja, v primerjavi z letnikom 2020 pa do 25% manj grozdja, sicer pa je predvideni pridelek grozdja v letu 2021 v Podravju še vedno v zmernem obsegu dolgoletnega povprečnega letnega pridelka grozdja.”

“Če bo vreme do časa trgatve stabilno, lahko pričakujemo, kot kažejo sedanji kazalniki zrelosti grozdja, dobro kakovost vinskega letnika 2021. Letos je možno pridelati vse vrste vin, od mirnih do penečih, kakor tudi vse kakovosti, od deželnega, kakovostnega, vrhunskega vina, vse tja do vrhunskih vin posebne kakovosti.”

Spomladanska pozeba je najbolj prizadela sorti rumeni muškat in chardonnay

Vodovnik Plevnikova pojasnjuje, da se v zadnjih petih letih, vse od leta 2016, pojavlja vsakoletna nevarnost spomladanske pozebe ter menjavanje hladnega in mokrega vremena v mesecu aprilu in maju. “Kot posledica tega je tudi letos trta zacvetela kasneje, in sicer okoli 15. junija, in v 10-ih do 15-ih dneh odcvetela. Praviloma je temu ekstremu sledil temperaturni obrat in trta je ob obilici sonca ter višjih temperaturah pospešeno rasla in nadoknadila zamujeno.” Spomladanska pozeba je sicer najbolj prizadela sorti rumeni muškat in chardonnay, kjer je pridelek za več kot 40 odstotkov nižji. Drugače pa zaradi ugodnih vremenskih razmer vse sorte lepo dozorevajo.

Kjer je klestila toča, se na jagodah pojavljata gniloba in ocetni cik

In na kaj naj bodo vinogradniki pozorni pri letošnji trgatvi? Tadeja Vodovnik Plevnik svetuje: “Letos s pojavom rastlinskih bolezni, ob učinkovitem varstvu vinske trte, večjih težav ni bilo. Žal pa so ponekod pustošila neurja s točo. Tako je v vinogradih, ki jih je prizadelo neurje s točo ali napadla kakšna bolezen, večja nevarnost napada gnilobe in ocetnega cika na grozdnih jagodah. Zato bo potrebno veliko pozornosti posvetiti selektivni trgatvi – odbiri oziroma ločevanju grozdja in skrbni pripravi mošta za vrenje.”

Zelenih trgatev je letos manj, vinogradnikom pa so bile na voljo še druge oblike državne pomoči

Tudi pri trgatvah je potrebno upoštevati veljavna pravila in odloke za preprečevanje in zajezitev okužb z virusom SARS-CoV-2. “Seveda je potrebno zaradi epidemije upoštevati pravila in odloke, vendar je žal v praksi to velikokrat težko izvedljivo. Večji vinarji se že poslužujejo strojnih trgatev (primerni obiralni stroji), tisti manjši pa še seveda vedno trgajo ročno, kar je tudi z vidika kakovosti najbolj primeren način. Potrebno pa je upoštevati osnovna pravila kakovostne izvedbe trgatve, da potrgamo toliko, kolikor se lahko v primernem času stisne (zmanjšana možnost neželene maceracije, razvoja škodljivih drobnoživk, hlapnih kislin, fenolnih sestavin in oksidacije – skratka škodljivih vplivov).”

Bila pa je dana tudi enkratna finančna pomoč oziroma nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi drugega vala epidemije covid-19, in sicer za vinarje, ki tržijo vino: 938,11 evrov/ha. Za vinogradnike, ki prodajajo grozdje, pa 327,73 evrov/ha.

Glede tako imenovanih zelenih trgatev, torej popolnega uničenja grozdja še v zeleni fazi, Vodovnik Plevnikova pravi, da se je letos za ta zelo rigorozen ukrep odločilo manjše število vinogradnikov kot v lanskem letu. Kako pa z državnimi pomočmi vinogradnikom? “Poleg zelene trgatve je bila možnost podpore krizne destilacije in skladiščenje vina – seveda za vinarje, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje (prijava letnega pridelka in zalog vina). Bila pa je dana tudi enkratna finančna pomoč oziroma nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi drugega vala epidemije covid-19, in sicer za vinarje, ki tržijo vino: 938,11 evrov/ha. Za vinogradnike, ki prodajajo grozdje, pa 327,73 evrov/ha.”

V podjetju Puklavec Family Wines že dve leti uporabljajo stroja za obiranje grozdja

Branimir Žličar, vodja vinogradništva v podjetju Puklavec Family Wines, pravi, da že kakšni dve leti v svojih vinogradih uporabljajo stroja za obiranje grozdja. “Naše izkušnje s tovrstnimi stroji so zelo dobre, seveda pa morajo biti izpolnjeni tudi nekateri naravni pogoji; od terena, sorte do zrelosti grozdja. Strojno obiranje je zelo kvalitetno, saj sortirne mize na stroju izločijo vse primesi (listje in podobno), tako da na koncu ostanejo le grozdne jagode. Stroji so namreč iz leta v leto bolj posodobljeni. Medtem pa grozdje za naše prestižne linije vin še vedno obiramo ročno.” Omenjeno podjetje, ki velja za največjega izvoznika vin v državi, sicer na območju Ljutomersko-Ormoških goric upravlja s 553 hektarji vinogradov v polni rodnosti, v obdelavi pa imajo še 42 hektarjev mladih nasadov, ki še ne rodijo.

Strojno obiranje je zelo kvalitetno, saj sortirne mize na stroju izločijo vse primesi (listje in podobno), tako da na koncu ostanejo le grozdne jagode.

Po Žličarjevih besedah so stroji za obiranje grozdja v teh težkih časih, ko se pojavljajo težave z delovno silo, še kako dobrodošli, z njimi pa rešujejo tudi težavo glede omejitve števila ljudi v vinogradih v času covida-19.

Ne pozabimo na samobistrenje ali razsluzenje ter kakovosten potek alkoholnega vrenja

Zanimalo nas je tudi, ali bodo letos tudi kakšne posebnosti pri kletarjenju? Tadeja Vodovnik Plevnik odgovarja: “Glede na letošnjo izjemno »ponudbo narave«, bo kletarjenje običajno, saj imamo ob visokih sladkornih stopnjah zelo ugodno, nizko pH-vrednost. Najbolj pomembno je, da mošt primerno pripravimo na vrenje. V mislih imam seveda samobistrenje ali razsluzenje in potem kakovosten potek alkoholnega vrenja. Zato je zelo pomembno, da imamo podatek o vsebnosti kvasovkam dostopnega dušika YAN v g/l. Prav podatek vsebnosti YAN-a v moštu vpliva na hitrost začetka vrenja in sam potek vrenja. Znana je povezava med pomanjkanjem dušičnih snovi v moštu ter pojavom reduktivnih vonjev (bekser, merkaptani). Lahko pride tudi do zastoja vrenja. Za nemoten potek vrenja je zaželeno, da je vsebnost YAN-a vsaj 150 mg N/l, vendar je verjetnost za razvoj bekserja še vedno 56 %. V kolikor pa je vsebnost YAN nad 250 mg N/l, je verjetnost za tvorbo bekserja še samo 10 %. Če imamo ustrezen podatek analize vsebnosti prostega asimilacijskega dušika (min. 150 mg N/l), dodamo hrano na tej podlagi, v kolikor analize nimamo, hrano za kvasovke dodamo preventivno, velikokrat preveč. Zato vabimo vinarje, da v naš pooblaščeni enološki laboratorij prinesejo vzorce grozdja (vzorčeno po metodi 100 jagod) ali mošta pred pripravo mošta na vrenje, kjer bomo izmerili YAN in dali navodila za kakovosten potek alkoholnega vrenja.”

V tem času se trga grozdje za pozne trgatve in izbore, v kolikor se bo takšno vreme nadaljevalo, pa bomo lahko pridelali tudi jagodne izbore in suhe jagodne izbore, ob ugodni hladni zimi pa tudi ledeno vino

Ob koncu priznana slovenske enologinja še dodaja, da je letošnji vinski letnik več kot primeren za pridelavo vin posebne kakovosti. “V tem času se trga grozdje za pozne trgatve in izbore, v kolikor se bo takšno vreme nadaljevalo, pa bomo lahko pridelali tudi jagodne izbore in suhe jagodne izbore, ob ugodni hladni zimi pa tudi ledeno vino.”