V poplavi novic, monologov na socialnih omrežjih, ki trdijo, da razkrivajo resnično stanje, agresivnih ponudb o zadnjih kosih razkužil ter neštetih komentarjev, ki se na vse to odzivajo, je težko prepoznati, kaj je res, še manj pa predvideti prihodnost. Panika, strah in jeza se namreč po socialnih omrežjih širijo skoraj hitreje kot resnični novi koronavirus.

Svetovni splet se je ob trenutnih dogodkih širjenja koronavirusa razdelil na dva pola – na take, ki se jim zdi situacija komična, novi virus pa nič hujši od gripe ter te, ki mrzlično čakajo na osvežitev številk okuženih, državo pozivajo k radikalnim ukrepom in slepo verjamejo vsaki izpovedi, ki na krilih Facebooka iz tujine prijadra v Slovenijo. Borba med dvema poloma je neusmiljena, neopredeljene posameznike, ki ne vedo, ali se naj podajo po nakupih zalog, ali ne, pa spravlja v obup.

Boj proti spletnemu širjenju virusa – cenzura?

Tako so se v preteklih dneh tudi v Sloveniji pojavili namigi na smiselnost (vsaj delne) cenzure spletnih vsebin, nadzora nad spletnimi objavami ter onemogočanja komentiranja spletnih vsebin o koronavirusu.

Eden takih namigov se je pojavil v izjemno pronicljivi glosi Marka Radmiloviča na Valu 202, v kateri je poudaril funkcijo koronavirusa kot edinega, ki je od vseh tako političnih kot nepolitičnih akterjev zahteval sodelovanje in ga tudi dosegel. A hkrati je opomnil, da večji del boja proti koronavirusu vsaj na videz poteka na spletu. »Sodobna vsevednost in preinformiranost ustvarjata več resnic o koronavirusu, kot je dnevno novih okužb. Govorimo seveda o moči novih medijev in informacijskih kanalov, ki prvič gostijo nekaj tako izjemnega, kot je grožnja epidemije,« razmišlja Radmilovič v svoji glosi in poudari na dejstvo, da spletnih vsebin nihče ne preverja in ureja, da se administratorji požvižgajo na komentatorje, situ resnice pa uidejo tudi take ali drugačne izpovedi in nasveti iz tujine, ki v resnici pustijo le zastraševalni učinek.

»Sodobna vsevednost in preinformiranost ustvarjata več resnic o koronavirusu, kot je dnevno novih okužb,« je v svoji glosi na Valu 202 razmišljal Radmilovič.

»Če pogledamo primer iz Italije, ko je v medije ušel načrt o obsežni karanteni, še preden so jo uvedli, in povzročil eksodus mnogih, tudi potencialno okuženih Italijanov iz za karanteno predvidenih področij,« kot primer izpostavi Radmilovič ter se vpraša, ali bi ne bilo kot enega od ukrepov potrebno uvesti tudi omejitev spletnega komuniciranja.

Poseg v človekovo svobodo zavoljo ljudstva?

Ideja glede na ukrepe ostalih držav, ki zaradi novega virusa močno posegajo v polje človekovih svoboščin, ni nova – Italija je za celotno državo razglasila karanteno, na Kitajskem pa sta cenzura ter nenehni nadzor nad posamezniki že stalnica. Pri nadzorovanju spletnega komentiranja ter omejitvah objavljanja nepreverjenih, celo lažnih informacij, bi se lahko širjenju panike ter izkrivljanju resničnosti izognili, ne da bi dejanske podatke prikrili. Čeprav, kadar omenimo cenzuro, naj bo kakršnakoli že, prikrivanje informacij ali zavajanje ljudstva ostajata smiselno vprašanje. Že pogled v ne tako davno vojno preteklost namreč nakaže, da je cenzuro vselej spremljalo še marsikaj nedemokratičnega.

Nekatere spletne trgovine, ki ponujajo izdelke alternativne medicine so celo skovale prave priročnike za boj s koronavirusom in priliko izkoristile za prodajo prehranskih dodatkov, vitaminov in drugih sredstev, ki »vas bodo zanesljivo rešila virusa«.

Na preizkušnji tudi novinarji

O trenutnem dogajanju ter o vlogi medijev, socialnih omrežjih in hektičnega informiranja smo se pogovarjali tudi s filozofom, medijskim analitikom ter profesorjem Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, dr. Borisom Vezjakom.

»Novinarski standardi v primeru izbruha epidemij morajo biti zanesljivo strožji, saj se posledice preveč senzacionalističnega, tabloidnega, neresničnega in neprofesionalnega poročanja lahko hitro merijo v smrtnih žrtvah,« začne dr. Vezjak in poudari, da je za novinarstvo ob epidemijah in pandemijah ključno, da javnosti sporočajo tveganje, vendar se hkrati zahtevajo objektivnost, opozarjanje na resne posledice ter osnovno razumevanje čisto vsebinskih epidemioloških in medicinskih vidikov.

»Če kaj, potem lahko zavajajoče poročanje pripelje do nepotrebne panike in napačnih dejanj ljudi, tudi do nastopa novih nepredvidenih in družbeno nevarnih situacij,« dodaja dr. Boris Vezjak.

»Če kaj, potem lahko zavajajoče poročanje pripelje do nepotrebne panike in napačnih dejanj ljudi, tudi do nastopa novih nepredvidenih in družbeno nevarnih situacij,« dodaja dr. Boris Vezjak in razlaga: »Ob aktualnem dogajanju ob koronavirusu so mediji, ker se to dogaja prvič v takšnem obsegu, nepripravljeni obstali ob dilemi, kako ustrezno prenesti novice do široke javnosti, ki z velikim zanimanjem spremlja izbruh in širjenje bolezni, poročila o sprejetih državnih ukrepih, dramatično odvijajočih se na dnevni ravni in takšnih, ki spominjajo na izredne, tako rekoč vojne razmere.«

Ne paniki

»Nedvomno je šele resnična in znanstveno utemeljena informacija tista, ki mora biti ključna, kar pa pomeni, da morajo novinarji poznati osnovne pojme in medicinsko izrazje, povezano z izbruhom in širjenjem virusa, razumeti morajo, kaj povzroča bolezen, kakšno stopnjo tveganja prinaša, kdo so ogroženi ljudje, kakšne so oblike zaščite, slediti smejo le zaupanja vrednim virom in prenašati zanesljive in ustrezne informacije strokovnjakov, zdravstvenega osebja, epidemiologov in virologov,« poudarja, hkrati pa opozori, da je dolžnost novinarjev tudi ta, da ne širijo panike, še manj pa neresničnih podatkov ali svaril, informacij pa prav tako ne smejo prikrivati, zamolčati ali jih po svoje dozirati.

Korak nazaj pri komentiranju, več pozornosti tudi drugim temam

»Bolj zadržani in previdni kot sicer bi morali ostati do številnih razlag in statistik, ki so v obtoku, še bolj bi se morali vzdržati komentiranja in podajanja lastnih strokovnih ocen, za katere res niso poklicani,« še doda dr. Vezjak, nato pa opozori na še en problem, ki v času koronavirusa tone v ozadje, lahko pa ima celo bolj daljnosežne posledice od bolezni – politika.

»Sleherna cenzura v smislu širjenja podatkov ali omejevanja komentiranja na spletu bo proizvedla nasprotne učinke,« meni dr. Vezjak.

»Dodatno previdnost naj bo vodilo pri zbiranju podatkov. Pri te ne bi smeli zanemariti navidezno manj vznemirljivih informacij – le zato, ker niso dovolj dramatične in atraktivne. Še manj sme epidemija postati nova politična ali strankarska agenda, recimo dodatni razlog za promocijo ksenofobnih in rasističnih predsodkov,« pove. Pa cenzura? »Sleherna cenzura v smislu širjenja podatkov ali omejevanja komentiranja na spletu bo proizvedla nasprotne učinke,« meni dr. Vezjak.

Zabrisane meje resnice

»Najbrž je koronavirus tudi velika skušnjava za tržno pospeševanje prodaje svojega medija na zelo podoben način, kot opažamo tržne ali »vojne« dobičkarje ob draženju zaščitnih sredstev, saj so novinarsko prepovedani pristopi v smeri senzacionalizma bolj zabrisani: realnost res postaja dramatična, s tem pa tudi možnost, da vas obtožijo pretiravanja in rumenosti,« še razmišlja dr. Boris Vezjak in zaključi: »Zato je odgovornost urednikov, novinarjev in končno tudi lastnikov ob izbruhu epidemij ali pandemij še večja, celo maksimalna, rešitev pa zgolj ena: le strogo sledenje siceršnjim profesionalnim in etičnim normam novinarstva bo pomagalo zajeziti širjenje strahu, dodatne izbruhe paranoje ali celo nove žrtve.«

Ko se služi na nesreči

V bolezni so ob posameznikih, ki si trenutno situacijo privoščijo za izlivanje svojega gneva nad državo, svojo priložnost našli tudi oglaševalci, ki vsebine hitro prilagajajo potrebam trga ter po vratolomnih cenah ponujajo zdaj antibakterijska mila, drugič zadnje stekleničke antiseptičnega sredstva za roke, spet naslednjič komplete zaščitnih mask … Nekatere spletne trgovine, ki ponujajo izdelke alternativne medicine so celo skovale prave priročnike za boj s koronavirusom in priliko izkoristile za prodajo prehranskih dodatkov, vitaminov in drugih sredstev, ki »vas bodo zanesljivo rešila virusa«. Nacionalni inštitut za javno zdravje tovrstna dejanja sicer ostro obsoja, kršitelje pa že prijavljajo na Tržni inšpektorat RS.

Vse potrebne uradne informacije najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter spletni strani Vlade Republike Slovenije.

Ne panika, ne strah, ne jeza

Koronavirus je. A hkrati so tu tudi panika, strah in jeza. Jezni smo na državo, na Kitajsko, na Italijo, na migrante in na vsakega, ki v našem slišnem polju zakašlja. Pa ni potrebno. Morda je bolje le vsaj za nekaj časa odložiti mobilni telefon. Koronavirus bo obstajal, četudi ne osvežimo vladne strani z uradnimi objavami o številu okuženih vsako minuto.