Materinski dan, zavit v rože, prisrčna darila in lepe želje, je sicer hvale vreden, a delo ženske kot matere ostale dni v letu velikokrat ostane neopaženo. Materinska vloga je namreč tako v Sloveniji kot drugod še vedno dojeta kot samoumevna. Materinstvo je pravilo, ženske, ki pa si drznejo reči, da otrok ne želijo, so hitro označene za sebične karieristke.

»Za rojevat’ in za štedilnik!«

»Ženske so za otroke rojevat’ in za štedilnik!« slišimo nemalokrat, stališča opaznega deleža Slovencev pa to potrjujejo. Tako je glede na raziskave Slovenskega javnega mnenja še vedno več kot 30 % tako moških kot žensk prepričanih, da je sicer že v redu, če je ženska zaposlena, a tisto, kar si resnično želi, so dom in otroci.

Več kot 30 % tako moških kot žensk je prepričanih, da je sicer že v redu, če je ženska zaposlena, a tisto, kar si resnično želi, so dom in otroci.

Vseeno se je kakih 25 let nazaj s to trditvijo strinjala večina, a današnje številke so dovolj, da pokažejo, da ideje o tem, da ženska ne sodi na trg dela, še obstajajo. Posamezniki, ki oporekajo ženskam, ki stopajo na trg dela, večkrat navajajo argumente kot so, da bodo otroci brez matere trpeli, trpelo bo pa tudi družinsko življenje v celoti.

Pogled na družino in žensko vlogo še precej tradicionalen

V raziskavi je zanimiva tudi trditev, ki Slovence sprašuje po tem, ali bi moški morali opravljati več gospodinjskih del, kot jih opravljajo sedaj. Ker ženske z vstopom na trg dela ob vzgoji otrok ter skrbi za družino, ki se od njih še vedno pričakuje, dobijo še dodatno obremenitev, mnoge običajno potožijo, da bi lahko njihovi partnerji doma poprijeli za kako opravilo več. A skoraj 20 % moških se s tem ne strinja …

Tradicionalen pogled na žensko vlogo v družini ponazarjajo trditev »Naloga moža v zakonu je, da služi denar, naloga žene pa je, da skrbi za gospodinjstvo in družino«, s katero se strinja nekaj več kot 20 % moških.

Ženske še vedno »druge«

Položaj žensk v svetu kljub številnim izbojevanim pravicam ni povsem trden, saj imajo večino moči in oblasti v rokah še vedno moški, ženski spol je oviran pri izgradnji kariere, njihove plače so v poprečju manjše kot plače moških, tradicionalna ženska vloga pa v intimi družine ostaja še naprej podrejena.

Hkrati so ženske v vseh poljih življenja tarče takega ali drugačnega nasilja. Več o tem in o prizadevanjih Inštituta 8. marec lahko preberete tudi v našem članku Temna resničnost posilstev v Sloveniji.

Materinstvo – pravilo?

Ustavimo se za hip še ob vprašanju materinstva. Slednje namreč ni več enoznačno, saj lahko ima ženska otroka kadar si ga zaželi in ne le po poroki, kot je bilo edino sprejemljivo nekoč, otroka ima lahko brez moža, ponekod celo brez fizičnega stika z moškim, en način materinstva pa še vedno ostaja nesprejet – odsotnost slednjega oziroma odločitev, da ženska otroka sploh ne želi.

Ta sklep je vse pogosteje mogoče najti predvsem med mlajšimi ženskami – nekatere materinske želje v sebi ne čutijo, nekatere svojo življenjsko pot vidijo v določenem poklicu, spet druge pa otroka ne želijo zaradi ideoloških razlogov, bodisi, ker otroka ne želijo roditi v onesnažen svet, ali pa ga ne želijo postaviti v resničnost potrošniške družbe.

Ne imeti otrok kot stigma

Tudi v Sloveniji je nasprotovanje ideji, da ženski ni potrebno biti mati, precej živo, kar lahko pripišemo tudi krščanskim koreninam, vera namreč žensko vlogo jasno enači z materinstvom. Tako lahko mlajše ženske večkrat slišijo, da brez otrok ne bodo »izpolnjene«, karkoli že to pomeni; da ne bodo uresničile potenciala svoje ženskosti; da si otroke v bistvu želijo, a tega le še ne vedo; da jim je bila maternica podarjena in jo morajo izkoristiti in podobno.

Tako lahko mlajše ženske večkrat slišijo, da brez otrok ne bodo »izpolnjene«, karkoli že to pomeni; da ne bodo uresničile potenciala svoje ženskosti; da si otroke v bistvu želijo, a tega le še ne vedo; da jim je bila maternica podarjena in jo morajo izkoristiti in podobno.

Mnoge kljub temu, da si otrok ne želijo, pritisku okolice podležejo in se naposled odločijo za otroke. Sogovornica Ana pove, da si otrok ni želela, a so ji po več letih zveze z njenim sedanjim partnerjem tako njeni kot njegovi starši nenehno prigovarjali, da želijo vnuke in jo spraševali, kdaj »bodo zibali«. »Prišli smo že skoraj na raven čustvenega izsiljevanja, mama me je klicala in se jokala v telefon in mi govorila, da ne ve več, kako dolgo bo živela in da bi tako rada imela vnuka,« pripoveduje Ana. Naposled sta se skupaj s partnerjem odločila za otroka. »Seveda imam svojega otroka raje kot vse na svetu, a se večkrat počutim, da sem se izneverila sama sebi, ko nisem spoštovala svoje dolgoletne želje ter sem podlegla temu, kar so zahtevali drugi,« pove Ana.

Ne biti mati je sprejemljivo

»Poznam mnogo žensk, ki so storile enako kot jaz. Nobena sicer ne govori na glas, da bi jim bilo boljše brez otrok, ker je to skoraj prepovedano. Ne vem, morda bi bilo boljše, morda ne bi bilo. Vse imamo rade svoje otroke, a mislim, da je potrebno opogumiti ženske, da si lahko priznajo, da si včasih vse želimo, da otrok ne bi imele. In da je tudi povsem sprejemljivo, če jih nimaš ter zato še ne rabiš biti označena za egoistko,« še doda.

»Vse imamo rade svoje otroke, a mislim, da je potrebno opogumiti ženske, da si lahko priznajo, da si včasih vse želimo, da otrok ne bi imele. In da je tudi povsem sprejemljivo, če jih nimaš ter zato še ne rabiš biti označena za egoistko.«

Zdi se, da je materinstvo še vedno »javno« vprašanje in »javna« odločitev. Morda pa bi naslednjič namesto »Kako lahko rečeš, da nočeš otrok, otroci so najboljša stvar, ki se ti lahko zgodi v življenju« raje rekli »Razumem, odločitev je povsem tvoja«?