Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu so bili decembra preteklo leto deležni višjih plač. Sindikati so namreč 35.000 uslužbencem izpogajali zvišanje plačnih razredov, in sicer v višini od štiri do 24 odstotkov. A strošek za višje plače zaposlenih ni prinesel le dobrih novic, v domovih za starejše naj bi namreč stroške zvišanja deloma krili stanovalci sami.

Višjim oskrbninam številni nasprotovali

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pojasnili, da so finančne posledice dogovora za področje socialnega varstva nanesle 37 milijonov evrov. Denar za dvig plač zaposlenih zdravstvenih delavcev v domovih za starejše je zagotovila zdravstvena blagajna, preostalih 16 milijonov za zaposlene v socialnovarstveni oskrbi pa bi po prvotnih dogovorih padlo na pleča stanovalcev, a do tega ni prišlo. Z napovedano podražitvijo se številni niso strinjali.

Podražitev oskrbnin, ki bi znašala v povprečju 5,6 odstotka, je tako vznemirila stanovalce in njihove svojce, ki so poudarili, da kritja višjih stroškov ne bodo zmogli, saj so zneski bivanja v domovih že sedaj precej visoki. Dvigu oskrbnin so nasprotovali tudi v sindikatih in v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ker pa so sicer pozdravili dvig plač.

“V Sindikatu upokojencev Slovenije smo takoj po objavi ministra za delo, da bodo morali nositi breme povišanja plač v domovih za starejše stanovalci, z javnim pismom, opozorili, da je to nesprejemljivo in da se  morajo sredstva  zagotoviti v proračunu države. Ne strinjamo se s predlogom vlade, da naj bi se sredstva zagotovila tako, da bi dopolnili zakon o dolgotrajni oskrbi z določbo, da so sredstva za leto 2022 zagotovljena v proračunu. Kako pa v naslednjih letih? Ogorčeni smo nad dejanjem vlade, ki z dopolnilom o zagotovitvi sredstev za povečanje plač zaposlenim v domovih za starejše, izsiljuje sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi,” pojasnjujejo v Sindikatu upokojencev Slovenije.

Potrebna sredstva zagotovili z Zakonom o dolgotrajni oskrbi

Zvišanju oskrbnin je nasprotovala tudi Levica, ki je predlagala, da bi potrebnih 16 milijonov zagotovili iz sredstev, ki so namenjena vojski, navsezadnje pa je Državni zbor v decembru sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim se po približno 20 letih prizadevanj to področje sistemsko ureja. Določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih.

Kaj novega določa Zakon o dolgotrajni oskrbi?

Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba. Z ostalimi dopolnili denimo jasneje opredeljujejo višino začasnega denarnega prejemka, ki ga zavarovana oseba prejema v času do začetka koriščenja nedenarne pravice v dolgotrajni oskrbi, prav tako pa tudi zagotavljajo neprekinjen prehod izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji z zdajšnjih predpisov v izvajanje dolgotrajne oskrbe po tem zakonu. V Državnem zboru so črtali del, po katerem bi morali tisti zavarovanci, preko katerih je obvezno zdravstveno zavarovan denimo zakonec ali starš, predvidoma od januarja naprej plačevati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi za to osebo. 

Sprejet zakon pa je med drugim prinesel tudi dopolnilo, po katerem bo manjkajočih 16 milijonov evrov za pokritje dviga plač v domovih za starejše do konca leta 2022 zagotovil državni proračun. Tako se po zagotovilih koalicije oskrbnine v domovih ne bodo zvišale, kot je bilo zaradi novembrskega podpisa dogovora o višjih plačah v zdravstvu in socialnem varstvu načrtovano sprva.

V združenju za dostojno starost Srebrna nit so denimo nad  zakonom o dolgotrajni oskrbi, razočarani, saj ta po njihovem ne rešuje temeljnega problema, ki se vleče že 20 let – sistemskega stabilnega financiranja dolgotrajne oskrbe. “Problem se zgolj prenaša v prihodnost,” poudarjajo.

Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.

Stanovalci v stiski zaradi plačila oskrbnin

Da je nesprejemljivo stroške višjih plač prevaliti na stanovalce, so opozorili tudi v domovih. Ne le stanovalci domov za starejše, ampak tudi njihovi svojci so pogosto v veliki stiski zaradi plačila oskrbnin. Ponekod stanovalci domov za starejše sami krijejo stroške bivanja iz naslova pokojnine, drugim stroške plačujejo svojci. Ko pokojnina za plačilo doma ne zadostuje in morajo bivanje v domu doplačevati svojci, se lahko ti med seboj dogovorijo, v kolikšnih deležih bodo prispevali, če se ne zmorejo dogovoriti, pa sprožijo poseben postopek pri centru za socialno delo, ki jim plačilo naloži z odločbo.

Cena bivanja v domu starejših občanov lahko namreč doseže, pogosto pa tudi preseže znesek pokojnine. Če starostnik potrebuje tudi stalno nego, nadzor in varstvo pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij, se znesek poveča še za polovico in zlahka preseže tudi 900 evrov.

Če stanovalci in svojci plačila ne zmorejo, dom plača občina, a se svojci, v primeru, da ima upokojenec v lasti nepremičnino, prispevanja občine pogosto branijo, saj občina kasneje v postopku dedovanja uveljavlja svoj delež plačila. V tem primeru pa pride tudi do zaznambe občine v zemljiški knjigi. Dogaja se tudi, da nekateri starejši prav zaradi tega ostajajo v domačem okolju – tudi takrat, ko bi bilo zanje bolje, da bi imeli domsko oskrbo.

V Sloveniji je povprečna neto starostna pokojnina 817,24 evra, vseh upokojencev pa je okoli 600.000. Najvišja trenutno znaša 3148,03 evra, prejema jo en upokojenec. Od 1. maja 2021 dalje je najnižja 279,56 evra, septembra 2021 jo je prejemalo 8103 upokojencev. Več kot polovica upokojencev prejema pokojnino manjšo od 700 evrov, kar nekako velja za prag revščine v Sloveniji.

Tudi domovi so tako v težkem položaju, manjše prihodke imajo zaradi zagotavljanja sivih in rdečih con, saj ne smejo zapolniti vseh kapacitet. Kmalu se lahko zgodi tudi to, da bodo morali cene oskrbnin višati še zaradi napovedanih podražitev ogrevanja, hrane in drugih surovin. Po pojasnilih Sindikata upokojencev Slovenije si že zdaj 40 odstotkov stanovalcev domov ne more privoščiti oskrbnine.