Slovenija sodi po uporabi amalgamskih zalivk, ki so dokazano škodljive za naše zdravje, v sam vrh Evropske unije. Sem sodijo še Hrvaška, Bolgarija in Romunija. Po načrtu, ki ga je zdravstveno ministrstvo sprejelo leta 2021, naj bi sive zalivke popolnoma odpravili do leta 2030. Novi evropski načrti pa mejo uporabe amalgama premikajo na začetek leta 2025. To bo velik finančni zalogaj za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), poleg tega pa Zdravniška zbornica Slovenije opozarja, da bo to dodatno otežilo dostop do zobozdravstvenih storitev.

Krunoslav Pavlović, dr.dent.med., predsednik odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice in podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenija, pravi, da trenutno ZZZS vse zalivke, tudi tiste, ki so kompozitne (bele) ali steklastoionomerske obračunava kot amalgamske, tako da dejansko ne vemo, koliko zalivk je zares še amalgamskih. “ZZZS namreč omogoča obračun le amalgamskih, razliko do zalivke iz drugega materiala doplača pacient. Za primerjavo, tudi v večini Evropskih držav bela zalivka ni 100 odstotno krita iz javnih sredstev, ampak v deležu, kjer je povprečje okrog 50 evrov, ostalo je krito iz žepa kot doplačilo ali iz zasebnega oziroma dodatnega zavarovanja.”

Več stroškov in več časa

Na pomislek, da bodo spremembe dodatno težile dostop do zobozdravstvenih storitev, odgovarja, da pri zbornici vidijo problematičen pristop ZZZS k reševanju tovrstnih storitev. “Uvajanje novih, tehnološko zahtevnih ter dragih storitev v košarico javnih zobozdravstvenih storitev pomeni več materialnih in amortizacijskih stroškov ter hkrati več časa za izvajanje ene storitve. Torej bi pacienti v trenutno predpisani glavarini lahko dostopali do manj storitev, saj bi jih ordinacija v letnem normativu lahko nudila manj. Če bi želeli, da se to ne bi zgodilo, bi moral ZZZS razpisati kar 90 dodatnih novih programov. Izkušnje pri uvajanju strojnega širjenja koreninskih kanalov so pokazale, da je ZZZS dodatno obremenil zobozdravnike s povečevanje letnega normativa in iz tega naslova ni razpisal dodatnih programov, kar bi bilo logično, da bi prebivalcem zagotovil enako dostopnost do zobozdravstvenih storitev.”

Razlogi za opuščanje amalgama so našteti v Nacionalnem načrtu o ukrepih za postopno opustitev uporabe amalgama v zobozdravstvu do leta 2030. Tam piše, da živo srebro, iz katerega je sestavljen amalgam, uvrščamo med težke kovine in je strupeno za človeka in okolje. Je nevrotoksin, ki povzroča trajne možganske okvare in ledvično odpoved, negativno pa vpliva tudi na zgodnji razvoj otrok in plodu. Strupenost je odvisna od oblike, v kateri je živo srebro, od načina izpostavljenosti in odmerka.

Dolga doba trajanja

Živo srebro v elementarni obliki sestavlja 50 odstotkov zalivke iz amalgama, ki vsebuje tudi druge kovine, kot so srebro, baker, kositer in tako naprej. Ima najdaljšo zgodovino uspešne klinične uporabe, je poceni in preprost za uporabo. Material je močan, odporen proti obrabi, in ima dolgo trajnostno dobo ter nizko pogostost sekundarnega kariesa. Kontroverzen je zaradi strupenosti živega srebra. “Amalgam omogoča delo v vlažnem okolju, tudi pod nivojem dlesni, ima zelo dolgo dobo trajanja ter ima tudi bakteriostatične učinke, ki lahko preprečuje napredovanje kariesa ter je cenovno zelo dostopen. Ima tudi slabosti, saj po pravilih izdelave zalivke moramo zbrusiti več zdravega zoba, kot bi bilo to sicer potrebno,” nam še dodatno razloži Krunoslav Pavlović.

Zdravstvena zavarovalnica že zdaj krije bele plombe za nekatere skupine. Brezplačne bele zalivke pripadajo otrokom do 15. leta, nosečnicam in doječim materam. Zavarovane odrasle osebe so do bele zalivke brezplačno upravičene samo, kadar je zalivka v vidnem sektorju, torej za prve štiri zobe.

Vse več ljudi pa se odloča za bele zalivke, ki jih razen za prve štiri zobe zdravstveno zavarovanje ne krije. Plačila za bele zalivke se od ordinacije do ordinacije razlikujejo. Natančnega podatka, koliko ljudi se odloča za amalgam, ni, Pavlović pravi, da je to zaradi obračunskega modela ZZZS in velikega deleža zasebnih zobozdravnikov, kjer se izvedene storitve beležijo individualno.

Dodatna sredstva in timi

Namesto amalgama veliko zobozdravnikov uporablja kompozite, ki so, tako piše v zgoraj omenjenem nacionalnem načrtu, sestavljeni iz organske matrice in anorganskih polnil in so najpogosteje uporabljena alternativa amalgamu. Kompozitne smole so široka skupina in so tudi najbolj estetsko sprejemljive, saj imajo fizikalne lastnosti, ki so najbolj primerljive amalgamu. “Zaradi možnosti lepljenja se ohrani več zdrave zobne substance kot pri amalgamu, zaradi česar je razvoj tega materiala sprožil radikalno spremembo v konceptu zobozdravstva v minimalno invazivnega. Njihovi slabosti sta visoka cena in zamudna tehnika izdelave, ki je občutljiva zaradi adhezijskih postopkov v več korakih,” med drugim navaja načrt.

Pa tudi, da bodo potrebna dodatna sredstva za financiranje kompozitnih zalivk, in sicer za povečan obseg dela in povečane materialne stroške. Ključnega pomena je po načrtu tudi zagotovitev zadostnega števila izvajalcev oziroma zagotovitev mreže zobozdravstvene dejavnosti na primarni ravni (predvideno povečanje za do največ 95 timov). Za nadomestitev amalgamskih zalivk s kompozitnimi bo treba zagotoviti precejšen obseg dodatnih finančnih sredstev tako v obveznem kot prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju v predvidenem skupnem letnem obsegu 14,80 milijona evrov. K znesku pa je treba prišteti še stroške realizacije ostalih ukrepov in dejanske zagotovitve dostopnosti do zobozdravstvenih storitev vsem državljanom glede na obstoječe stanje v zobozdravstvu.

Na vprašanje, ali bodo bele zalivke brezplačne ali ne, Pavlović odgovarja, da je vse odprto. “Države večinoma plačajo samo delež od bele zalivke. Tudi v zadnjih objavah je bilo omenjeno, da zavarovalnica tega denarja tudi nima in da vejo, kako bi to financirali. Zavarovalnica lahko reče, mi bomo dali na primer 50 evrov za zalivko, ostalo pa pacient plača sam, ali iz dopolnilnega zavarovanja ali iz žepa.”