Čeprav rečemo, da je december vesel, ga številne živali dojemajo povsem drugače. Čas pokanja petard, svetlobnih raket in ostalih pirotehničnih izdelkov je zanje izjemno stresen. Kot je za nas pojasnila Natalija Hercog Gerbec, vodja veterinarskega centra Pika, ta stres ne občutijo le mačke in psi, ampak tudi divje živali, kot je divjad, mestni golobi in ostale živali. “Tudi zame je to nočna mora, saj ne prenesem in ne razumem takšnega načina veseljačenja. Niti malo ni zabavno, ko letijo petarde v množico ljudi ali pod naše noge med sprehodom po mestu.”

Strah pred glasnimi zvoki in poki ni povezan zgolj s starostjo živali. Občutijo ga različne živali različno, saj je zelo odvisno od njihovega karakterja. Nekatere so bolj plašne, druge manj. Pomembne so tudi izkušnje, ki so jih pridobile v svojem življenju. “Starejše živali imajo mogoče to ‘srečo’’ da slabše vidijo ali slišijo. Žival, ki je že v mladih letih plašna, je enako tudi v starosti. Tako je težko reči, da je strah odvisen od starosti živali,” je za nas pojasnila vodja veterinarskega centra.

Strah je odvisen od temperamenta, izkušenj in okolja, v katerem žival živi.

Zakaj je strah tako silen?

Psi slišijo kar trikrat bolje kot ljudje: “Naše uho zaznava glasove do jakosti 20 kHZ, medtem ko je pasje uho sposobno slišati tudi do 60 kHZ”. Psi slišijo tudi visoke frekvence, ki jih človeško uho sploh ne zazna. Tudi svetlobni efekti, ki so sestavni del ognjemetov, so zelo stresni.

Si predstavljate, kakšna vojna se odvija v pasji glavi ob vsem tem bliskanju in trušču.

Dogajanje ob silvestrovanju je za živali velik stres, saj ne razumejo, kaj se okoli njih dogaja in to izražajo na različne načine. Tako lahko na primer drgetajo in se tresejo, se pretirano slinijo, pohitreno dihajo, cvilijo, tulijo ali lajajo. Lahko se zgodi tudi, da odklanjajo hrano, se skrivajo ali begajo po prostoru, iščejo tolažbo pri lastniku, uničujejo predmete, nekontrolirano urinirajo in blatijo, pojavi pa se tudi želja po begu.

Hercog Gerbčeva je opozorila, da morajo lastniki poskrbeti tudi za živali, ki se sicer ne bojijo glasnih pokov. Tako se na primer naj ne sprehajajo s psom, če pričakujejo stresne dogodke, kot je na primer pokanje raket.

Tako lahko umirimo naše živali

Pes običajno spremlja naše reakcije in lahko zazna nemir in skrb. S tem mu dajemo vedeti, da je nekaj narobe in se bo še bolj negotov počutil. Zato je pomembno, da tudi lastnik ostane miren in psa zamoti, na primer s priljubljeno igračko ali igro. V dneh, ko pričakujemo večjo uporabo petard, lahko pri umiritvi pomaga povečana dnevna aktivnost psa. V tem času sprehod opravimo v zgodnjem popoldnevu, ko je verjetnost pokanja manjša. Večerne ure so bolj nevarne. “Pes naj bo obvezno na povodcu, da se ob morebitnem srečanju s petardami ne splaši in pobegne ter konča pod kolesi. Za sprehode izbiramo mirne kraje in se izogibamo mest,” je dodala strokovnjakinja.

Doma poskrbimo na varno zavetje. Lahko ga najdemo v delu stanovanja, ki je najbolj miren. Zapremo vsa okna, spustimo rolete in ustvarimo prijetno atmosfero. Ob času največjega hrupa in pokanja, lahko prižgemo mirno glasbo, radio ali televizijo. Če se žival želi skriti, ji tega ne preprečimo ali celo silimo, da ostane na mestu mirna. Pomembno je, da je lastnik živali v oporo.

Živali, ki živijo v boksu, premestimo v hišo. Če imamo klet, je le ta lahko dobro skrivališče, kjer je hrup manjši in ni svetlobnih efektov.

Psa, ki je prestrašen ne nagrajujemo, saj bo razumel, da je njegovo vedenje pravilno, hkrati pa ga nikakor ne smemo kaznovati.

Pripravke uporabimo, če je žival zelo nemirna

Živalim, ki so zelo nemirne in se tesnoba ter strah iz leta v leto večata, lahko pomagamo z različnimi naravnimi pripravki in farmacevtskimi zdravili. “Ko vidimo, da je kuža res nemiren, da trpi, da se skriva, mu lahko damo pripravke, ki ga pomirijo. Lastniki lahko sami prepoznajo, kdaj je to treba.” Je pa vodja veterinarske postaje poudarila, da so pripravki, kjer žival zaspi, zgolj za veterinarsko uporabo. To pomeni, da mora biti veterinar zraven: “Kuža mora biti pod nadzorom, da ne pride do kakšnih zapletov. Sploh če je starejši in če je srčni bolnik.”

Žival lahko pomirimo s pomočjo feromonov. To so “hormoni sreče” in posnemajo naravne feromone, ki jih doječa psica oddaja iz mlečne žleze in jih mladiči povežejo z varnostjo, udobjem in materino toplino oziroma gre za obrazne feromone, ki jih mačka z drgnjenjem strani obraza ob predmete odlaga na površine in zaznamuje svoj teritorij. To ustvari prijetno atmosfero in je za živali povsem neškodljivo.

Sintetični feromoni, ki oponašajo naravne, se nahajajo v obliki spreja ali električnega polnilca za vtičnico, ki feromone enakomerno razprši po prostoru.

Zapleti, ki se lahko zgodijo ob uporabi raznih pripravkov, so zelo različni. “Niti ne dajemo takih zdravil, ki jih uporabljamo zgolj veterinarji. Navadno nas skrbi, da bi prišlo do motenj srca, da bi žival pregloboko spala, imela težave z dihanjem. Gre za te osnovne življenjske funkcije. Če ne delujejo, je lahko zelo nevarno za žival.”

Bolje je, da uporabimo naravne preparate

Preparati v obliki priboljška ali tablete, ki vsebujejo naravne snovi kot so melisa, baldrijan, za katere vemo, da pomirjajo, lahko omilijo znake stresa. “Naravne preparate lahko lastnik svoji živali da že pred stresnimi dogodki. Obstaja še ena pasta, ki se namaže na dlesen. Kužka pomori, mi temu rečemo, da ga sedira, za dve do tri ure. Lastniki lahko to pasto doma sami aplicirajo. Pomembno pa je, da je kuža pred tem veterinarsko pregledan, da nima nekih pridruženih kroničnih bolezni, kot so srčne bolezni,” je opozorila veterinarka. Je pa po njenih besedah bolje uporabljati naravne pripravke. Res je, da niso tako močni in učinkoviti, a so bolj varni.

Baldrijan je zelo staro in naravno sredstvo za pomirjanje ljudi in živali. Lahko ga kombiniramo z meto in lipo ter triptofanom.

Na dolgi rok lahko pomagajo tudi terapije

Pri strahu pa ne pomagajo le pomirjevala in razni preparati, ampak tudi terapije, za katere morajo po mnenju strokovnjakinje lastniki imeti veliko potrpljenja: “Na dolgi rok lahko vidimo pozitivne učinke pri živalih”. Gre za to, da so nekatere živali plašne tudi izven silvestrovanja. Nekatere se bojijo grmenja, zato so terapije dober način, kako lahko lastnik živali pomaga.

Vodja veterine je sicer poudarila, da neko osnovo lahko naredijo lastniki doma. Je pa vseeno dobro, da se posvetujejo s strokovnjakom.