Pred dnevi smo poročali o vrhuncu zime, ki bo spominjal na izjemno zimo iz leta 1999. Portal Ciklon.si  je namreč napovedal, da prihaja zimsko vreme k nam preko območja Alp: “Tole spominja na februar 1999 in obilnejše sneženje. Situacija takrat je bila podobna s prehodi nekaj front s severozahoda in precej nizkim zračnim tlakom severno od Alp in valovanjem polarne fronte nad območjem Alp”.

Februar je poznan po obilnem sneženju in tako so tudi v začetku februarja 1999 Slovenijo prizadele obilne snežne padavine. Ponekod je zapadlo tudi več kot en meter novega snega, sneg je za več dni ohromil promet in življenje, številni kraji so bili odrezani od sveta in brez elektrike, je zapisano na spletni strani portala. Toda res podoživljamo zimo iz leta 1999?

Brane Gregorčič: Zadnje dni temperature še niso podpovprečne

Napoved, ki jo je postavil Ciklon.si smo preverili na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso). Zanimalo nas je predvsem, ali bo letošnja zima ohromila Slovenijo, podobno kot je bilo to leta 1999. Vremenoslovec pri agenciji Brane Gregorčič je za nas pojasnil: “Zima 1998/99 je bila pri nas res dokaj mrzla, kar pa letošnja gotovo ne bo. Še bolj mrzle od omenjene so bile zime 1986/87, 1984/85, 1980/81, … predvsem pa 1963/64 in 1962/63. Letošnja zima je bila v svoji prvi polovici precej toplejša od povprečja in tudi zadnje dni temperature še niso podpovprečne.”

Prva polovica letošnje zime, ki je bila močno nadpovprečno topla in s padavinami bogata, je po vremenu skorajda nasprotna tisti iz zime 1998/99, se je pa vreme zadnji dni bistveno spremenilo. Obeta se daljše obdobje zmerno do nadpovprečno hladnega vremena, skoraj nemogoče pa je, da bi bila zima kot celota hladnejša od dolgoletnega povprečja, je pojasnil Gregor Vertačnik iz klimatološkega oddelka agencija.

Višina snežne odeje zima 2022/23. Vir: Arso.

“Ob obilnem sneženju z 9. na 10. februar 1999 je zapadlo precej več snega, kot ga je zapadlo pretekle dni. 16. januarja zjutraj je bila snežna odeja debela 7 cm, kasneje pa do tega trenutka še malo manj. Posledica zato niso in ne bodo niti približno tako hudega kot februarja 1999,” je dodal strokovnjak klimatološkega oddelka.

Slovenija je 1999 doživela snežni infarkt

Portal Neurje.si je za zimo 1999 zapisal, da je 10. februarja Slovenija doživela snežni infarkt. Zelo obilno sneženje, ki je bilo v večjem delu Slovenije najmočnejše ponoči, je čez dan oslabelo in večinoma ponehalo. “Snežna odeja se je v notranjosti Slovenije v tem sneženju večinoma odebelila za okoli pol metra, ponekod pa za več kot en meter. V Mrzli Rupi nad Idrijo so naslednje jutro izmerili 120 cm višjo snežno odejo kot 48 ur prej, v Javorniškem Rovtu je razlika znašala 114 cm, v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem 106 cm, na Kredarici 95 cm, na Lisci 79 cm, v Škofji Loki 78 cm in v Dobličah pri Črnomlju 54 cm. Na Ambrožu pod Krvavcem se je v samo 24 urah, do jutra 10. februarja, višina snega povečala kar za 103 cm, v Gornjem Gradu za 69 cm, v Celju za 63 cm, v Cirkulanah pri Ptuju za 51 cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 50 cm in v Ljubljani za 47 cm,” je zapisano na spletni strani Neurja.si.

Mesečna statistika za zimo 1998/99 je naslednja:

Povprečna temperatura decembra je bila -1,9 stopinj, januarja 0,4 stopinj in februarja stopinj. Padavin je bilo malo: decembra 27, januarja 18, februarja 60 mm. December je bil podpovprečno osončen, januar in februar pa povprečno osončena.

Vertačnik je sicer dejal, da se meteorološka zima (december, januar, februar) 1998/99 ne more kosati z najhujšimi zimami zadnjih 75 let, skoraj enakovredna jim je le po trajanju snežne odeje.

Foto: Ciklon.si

Pozimi 1998/99 je sneg v Mariboru zapadel že v drugi polovici novembra

V Mariboru je sicer prvi sneg zapadel že z 21. na 22. november 1998 in se zaradi dokaj hladnega vremena obdržal do konca meseca. Prvi december je bil dan brez snežne odeje, a je že istega dne spet snežilo in snežna odeja je nato prekrivala Maribor neprekinjeno do 25. januarja. “Najdebelejša je bila od 6. do 16. decembra (10-18 cm) in od 11. do 14. januarja (10-13 cm). Kljub temu, da novozapadlega snega ni bilo posebej veliko, pa je bilo vreme večinoma hladno, občasno ves dan pod lediščem. Tako smo 10. decembra zjutraj v Mariboru izmerili -12 stopinj, 25. decembra pa se čez dan ni ogrelo nad -5 °C. Sicer je bilo čez dan nekajkrat okoli 10 °C, a to ni bistveno vplivalo na taljenje snežne odeje, saj je bil zrak v takšnih primerih dokaj suh,” je pojasnil Vertačnik.

Od 26. januarja do 9. februarja 1999 ni bilo snežne odeje, 5. februarja se je živo srebro povzpelo na +16 stopinj. Nato pa je v noči z 9. na 10. februar močno snežilo, 10. februarja pa občasno še snežilo in zapadlo je 35 cm snega. Ta sneg se je obdržal do 27. februarja. 15. in 16. februarja je bilo zjutraj -11 stopinj, nato je bilo vreme počasi toplejše in februar se je zaključil z zelo toplim vremenom čez dan, tako so vremenoslovci 27. februarja izmerili 17 stopinj, naslednji dan pa 15 stopinj.

To so ekstremi, ki smo jih zabeležili v Mariboru

Strokovnjaki so za nas izpostavili tudi nekaj vremenskih ekstremov, ki smo jih bili priča v Mariboru. Najdaljše trajanje snežne odeje v Mariboru je bilo v meteoroloških zimah 1952/53 (78 dni), 1962/63 (vseh 90 dni), 1963/64 (75 dni), 1968/69 (77 dni), 1980/81 (79 dni), 1995/96 (76 dni), v zimi 1998/99 pa je bilo takšnih 73 dni. “Največ novozapadlega snega (vsota dnevnih višin novega snega) smo izmerili v zimah 1995/96 (172 cm) in 1951/52 (156 cm), v tem stoletju pa v zimi 2012/13 (140 cm). V zimi 1998/99 je skupno padlo “le” 69 cm novega snega, kar je blizu dolgoletnemu povprečju,” je dejal Vertačnik.

Zimska povprečna temperatura zraka je bila najnižja v zimah 1962/63 (-4,3 stopinje), 1963/64 (-3,4 stopinje) in 1953/54 (-2,9 stopinj). V zadnjih 30 letih je bila najhladnejša zima 1995/96 (-1,1 stopinjo), zima 1998/99 pa je imela povprečno temperaturo 0,0 stopinj. Za primerjavo: daleč najtoplejša zima je bila 2006/07 (4,5 stopinj).

“Najnižja decembrska temperatura -21,6 stopinj je bila izmerjena 26. decembra 1961, najnižja januarska -22,3 je bila 11.januarja 1968 in najnižja februarska -22,8 je bila izmerjena 16 .februarja 1956. Najvišja snežna odeja decembra je bila izmerjena 25.decembra 1994 in sicer 50 cm, januarja 28.januarja 1952 (57 cm) in 15. februarja 1952 (88 cm),” je dejal Gregorčič.

Dolgoletna povprečja za Maribor. Vir Arso.