Novo šolsko leto je pred vrati, vanj pa države, upoštevajoč pandemijo covida-19, vstopajo različno. Medtem ko je v Italiji obvezno covidno potrdilo za učitelje, bo na Švedskem pouk potekal skoraj tako kot pred pandemijo. V Avstriji bodo denimo na začetku šolskega leta obvezne maske in testiranje, v Franciji se učenci podajajo v šolske klopi z maskami, a brez covidnih potrdil. Na Portugalskem so pred začetkom šolskega leta okrepili akcijo cepljenja otrok in mladostnikov, starih od 12 do 17 let. Na Hrvaškem je za učence višjih razredov osnovne šole obvezna uporaba obraznih mask, če ni možno zagotoviti medsebojne razdalje dveh metrov.

V Sloveniji pa se bo, kot kaže, prvi šolski dan za vse učence in tudi dijake začel s poukom v šoli po modelu B, a z omejitvami, ki se nanašajo na vzdrževanje higienskega režima ter izvajanje preventivnih ukrepov: nošenje mask, upoštevanje varnostne razdalje in prezračevanje prostorov. Učenci zadnjega triletja in dijaki se bodo prostovoljno samotestirali, za učitelje pa velja pogoj PCT. Ta po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje Damirja Orehoveca še ni povsem dorečen. Trenutno velja, da se tisti, ki ga ne izpolnjuje in vstopa v šolski prostor, enkrat tedensko testira.

Heliodor Cvetko: Osnovna in srednja šola, če ni nujno potrebno, nikakor ne na daljavo

V Sloveniji bo osnovne šole v šolskem letu 2021/2022 obiskovalo predvidoma 193.116 učenk in učencev, od tega bo šolski prag prestopilo 21.123 prvošolk in prvošolcev. Pred 1. septembrom smo se pogovarjali s Heliodorjem Cvetkom, univ. dipl. psihologom, psihoterapevtom in supervizorjem s Svetovnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor.

Heliodor Cvetko

Za koga je običajno prehod iz počitniškega časa v šolsko obdobje bolj stresen – za učence ali starše?

Večinoma je to prehodno obdobje bolj stresno za starše kot pa za učence, saj se starši bolj zavedajo sprememb, posledic in odgovornosti, učencem pa so v ospredju bolj pozitivne plati vrnitve v šolo in druženje z vrstniki.

Kako ta prehod doživljajo prvošolčki?

Prvošolčki imajo zelo omejene predstave o šoli in pričakujejo zgolj tisto, kar jim mi starejši povemo, da jih čaka v šoli. Zato so njihova pričakovanja in občutki vezani predvsem in najbolj na sporočila, ki jih dobivajo s strani svojih staršev oziroma bližnjih. Otroci, manjši kot so, bolj poravnavajo svoje doživljanje in odzive glede na doživljanje in reagiranje staršev.

O čem naj se starši z njimi pred 1. septembrom pogovorijo?

Predvsem naj bodo realni, naj otrok niti ne strašijo s šolo niti naj jim ne govorijo, da se bodo tam samo igrali. Poudarjajo naj zanimivost dogajanja v šoli, spoznavanje novih stvari (učenje), druženje, … Če slutijo, da bi znal otrok imeti s čim v šoli težave, tega ne gre potencirati, morda omeniti, nikakor pa strašiti. Potem pa spremljati in gladiti, spodbujati, pomagati vzdržati. In spet poudarjati pozitivne plati.

Kako otroka znova navaditi na zgodnejši odhod v posteljo, zgodnejše vstajanje in šolske obveznosti?

Najbolje je imeti podoben režim skozi vse leto, če je treba drugi dan bolj zgodaj vstati, je pač treba nekoliko prej v posteljo, pa naj si gre drugi dan za šolo ali za izlet, obisk, … Glede tega se splača biti dosleden in ne popuščati. Potem se tudi otrok temu najlaže prilagodi. Isto velja za šolske obveznosti. Zelo pomembno je, da se glede teh zahtev in pričakovanj starša preveč ne razlikujeta oziroma da se podpirata. Da dobi otrok od obeh (od vseh, lahko so v igri še drugi: stari starši, tete, strici) enako sporočilo.

Kako, po vaših izkušnjah, učenci, predvsem pa dijaki, doživljajo samotestiranje na covid-19?

Le manjšina je pripravljena to početi zaradi lastne varnosti in odgovornosti do drugih, večina se želi temu izogniti. Prvič, ker to ni obvezno, in drugič zaradi neenotnosti nas starejših.

Koliko se 12-letniki (in večletniki) po vaših informacijah odločajo za cepljenje proti covidu-19?

O tem res nimam verodostojnih informacij. Menim pa, da v omenjenih okoliščinah, ko cepljenje proti covidu-19 ni obvezno, morajo biti in so glede tega glavni odločevalec njihovi starši.

Kako obvezna medsebojna razdalja in nošenje mask vplivata na učni proces?

Na sam učni proces bolj pozitivno kot negativno, razen v primerih, ko gre za skupinske oblike dela, pa še tam niso nujno moteč dejavnik ali ključna ovira.

Šola na daljavo, če ni nujno potrebno, da ali ne?

Osnovna in srednja šola, če ni nujno potrebno, nikakor ne na daljavo. Študij, če se le da, tudi ne. Posebna, najmanj problematična zgodba so le odrasli, ki si sami plačujejo šolanje (so torej odgovorni in motivirani). Pa še v tem primeru nekaterim ta tip šolanja ne ustreza.