Potem ko več dni zapored pacienti čakajo na obravnavo pred ljubljansko enoto zdravstvenega doma Bežigrad, kjer so odprli dodatni ambulanti, se poraja vprašanje, kako smo se sploh znašli v situaciji, ki se močno nagiba v smeri kolapsa zdravstvenega sistema. Pritožb je vedno več, ljudje ostajajo brez zdravstvene oskrbe, zdravniki pa so, na drugi strani preobremenjeni. V torek bodo stavkali pacienti, v sredo v sindikatu zdravnikov Fides, 130.000 ljudi pa je še vedno brez osebnega zdravnika.

Po celotni državi je manj kot 200 osebnih zdravnikov, ki so po veljavni ureditvi še dolžni sprejemati nove paciente, saj ne dosegajo minimalnega števila opredeljenih zavarovancev, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), medtem pa mnogi opozarjajo, da uradni podatki ne držijo in da skorajda ni osebnega zdravnika, ki bi sprejemal nove paciente.

Zaradi pomanjkanja zdravniške oskrbe pritisk na urgenco

Tudi v Mariboru je potreba po družinskih zdravnikih zelo velika. “Stanje ni tako hudo, kot morda kje drugje po Sloveniji, ampak tudi mi delamo že z rezervo. Trenutno bi naj po nekaterih ocenah bilo brez zdravnika okrog 6-7000 ljudi, ni pa podatka, koliko jih dejansko želi izbrati zdravnika in koliko je takšnih, ki v vsakem primeru ne bi izbrali zdravnika, tudi če bi bil ta na voljo (npr. delajo v Avstriji in imajo tam osebnega zdravnika),” je za naš medij povedala Maja Arzenšek, vodja družinskih zdravnikov v Zdravstvenem domu (ZD) dr. Adolfa Drolca Maribor.

Zaradi kroženja respiratornih obolenj in težav z dostopnostjo do družinskih zdravnikov tako številni bolniki poiščejo pomoč v urgentnih centrih. Tako je bilo tudi med nedavnimi prazniki, kjer je na mariborski urgenci prišlo skorajda do kolapsa.

Po pomoč se obračajo bolniki z različnimi težavami, pozna se porast sezone respiratornih obolenj, med njimi virusov gripe, koronavirusa in respiratornega sincicijskega virusa (RSV), je v izjavi za medije povedal zdravnik Andrej Hohnec.

Vztrajno večanje števila pacientov, ki zaradi pomanjkanja ne morejo izbrati osebnega zdravnika, ni težava, ki bi nastala z danes na jutri. Številni nanjo opozarjajo že vrsto let in pacienti se vseskozi obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic. Vzrokov za nastalo situacijo je veliko, poudarja Arzenškova, nanje pa opozarjajo že vrsto let. Iskanja rešitev se je lotilo tudi ministrstvo za zdravje, in sicer z vzpostavitvijo ambulant za neopredeljene bolnike oziroma bolnike brez izbranega družinskega zdravnika.

Bodo v Mariboru ambulante obratovale tudi ob sobotah?

Po vsej državi bo tako vzpostavljenih 94 ambulant za neopredeljene, je povedal zdravstveni minister. Ukrep ambulant za neopredeljene bolnike predvideva konec oktobra 2022 sprejet zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 na področju zdravstva. Velja od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024 z možnostjo podaljšanja.

V ZD Maribor so začeli z vzpostavitvijo ambulant za bolnike brez izbranega družinskega zdravnika. Za ZD Maribor je sicer predvidenih šest ambulant. Te ambulante se bodo sprva nahajale na matični lokaciji zdravstvenega doma v centru Maribora, potem pa jih bodo sproti izpopolnjevali, odvisno od potreb in tudi števila zaposlenih, ki bodo delali tam, je povedala. Sprva bo delovala ena ambulanta.

Informacije o odprtju ambulant za neopredeljene bolnike oz. bolnike brez izbranega družinskega zdravnika bodo objavljali na njihovi spletni strani. Tam bodo na voljo tudi kontaktni podatki, urnik delovanja in vse ostale informacije.

Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, je za nedavno oddajo Odmevi pojasnil, da zaenkrat v Mariboru situacija ni tako zaskrbljujoča, kot pred bežigrajskim zdravstvenim domom. “V Mariboru imamo delo organizirano podobno kot v vsej državi, deloma pod okriljem zdravstvenega doma, kjer dela 48 družinskih zdravnikov in 30 koncesionarjev. Veliko ljudi iz Maribora hodi delat v Avstrijo, zato imajo nekateri tam zdravnika, to pa pomeni, da je manjši pritisk na zdravstveni dom,” je povedal Završnik.

Po besedah Završnika bodo tako zdravniki poleg rednega dela lahko opravljali delo v ambulantah za neopredeljene. “Pripravljenost za delo je izrazilo vseh 48 družinskih zdravnikov, pozvali smo tudi koncesionarje. Prihodnji petek pričnemo, podrobnosti delovanja zaenkrat še niso znane. Do srede bodo znana okvirna pravila s strani ZZZS, nato sledi programska priprava,” je povedal. Po mnenju Završnika bi lahko ambulante obratovale tudi ob sobotah, delo pa bo organizirano tako, da bodo zdravniki delali v posebnem prostoru, ki ga bodo namenili le njim, tam bo prisotna tudi skupina medicinskih sester.

V ambulantah za neopredeljene bolnike oz. bolnike brez izbranega družinskega zdravnika bodo lahko delali tudi upokojeni zdravniki ter specializanti tretjega in četrtega letnika medicine, je napovedal zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan.

V Maribor tudi zdravniki iz tujine

Zdravstveni minister vidi rešitev v uvedbi sistema po skandinavskem pristopu, tega pa se v Mariboru, kot pravi Završnik, poslužujejo že dvajset let. Pomanjkanje družinskih zdravnikov je sicer po besedah Arzenškove več let trajajoč problem, rešitev pa terja sistemsko obravnavo, a v mariborskem zdravstvenem domu so pripravljeni tudi na drugačne ukrepe. “V ZD Maribor imamo v zadnjem letu nekaj več specializantov, na kar smo ponosni, in smo kljub vsemu še optimisti, da ta voz potegnemo nazaj na ravno cesto,” še doda vodja družinskih zdravnikov. Da bi zagotovili zadostno število osebnih zdravnikov, so pripravljeni pripeljati tudi zdravnike iz tujine, a kot opozarja Arzenškova, je to “zgolj obliž na rano, ni pa to rešitev problema“.

Za lažji dostop do izbranega osebnega zdravnika je vlada sicer decembra 2021 sprejela aneks za lažjo dostopnost, za kar je leta 2021 namenila 24,8 milijona in leta 2022 55 milijonov evrov ter tako med drugim omogočila širitev mreže osebnih zdravnikov za 64,6 tima in dodatni kader za administracijo.

Nekaj zdravnikov iz tujine tako lahko kmalu pričakujemo tudi v Mariboru, pove vodja družinskih zdravnikov. “V našem zavodu stavimo veliko na medosebne odnose, na posluh za sodelavce, na skrb za dobro delovno klimo. Vsekakor bi pa lahko na nivoju občin storili še kaj več, da privabimo mlade zdravnike v naše vrste,” še doda. Na ravni države se, kot pove Arzenškova, sicer veliko govori o rešitvah problema, a je treba še počakati, da se te udejanjijo.