Kohezijska politika odpira nove priložnosti, ki izboljšujejo življenjski standard državljank in državljanov na različnih tematskih področjih in območjih. Evropska sredstva so praktično edina razvojna sredstva, z njihovo pomočjo se zmanjšujejo razlike med posameznimi regijami in območji znotraj njih. Kot je povedala državna sekretarka v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Monika Kirbiš Rojs, smo trenutno v zaključni fazi izvajanja kohezijske politike obdobja 2014-2020. “Kohezijska sredstva se projektom najprej dodelijo, sledita fazi izvajanja in črpanja sredstev. Ta sredstva so že v celoti dodeljena projektom, ki so, zlasti večji na področju infrastrukture, okolja in prometa, še v izvajanju. Kot je znano, vzhodna kohezijska regija razvojno zaostaja za zahodno, zato je za vzhodno kohezijsko regijo na voljo tudi več evropskih sredstev. V obdobju 2014 – 2020 je bilo za vzhodno Slovenijo na voljo 1,3 milijarde, za zahodni del pa 849 milijonov evrov. Občine so z namenom črpanja teh sredstev pripravile veliko uspešnih projektov, veliko pa so prek razpisov počrpala tudi podjetja. Vedno gre približno tretjina evropskih sredstev v gospodarstvo (podjetja), velik del je namenjen okoljskim in prometnim projektom ter energetiki, sklop mehkih vsebin je financiran tudi prek socialnega sklada.”

Občine naj v pripravo projektov vključijo projektne pisarne in regionalne razvojne agencije

Kirbiš Rojsova ob tem poudarja, da so lahko občine ravno na račun čezmejnih Interreg projektov financirale veliko projektov, ki jih sicer ne bi mogle. “To velja zlasti za področji turizma in kulture. Res je, da gre za tako imenovane mehke vsebine, znotraj katerih pa je mogoče pridobiti tudi sredstva za infrastrukturo. V Slovenski Bistrici smo npr. v sodelovanju z Mestno občino Maribor prav s pomočjo kohezijskih sredstev uredili  in označili okoli 20 kilometrov poti čez Pohorje. Osnovni namen projekta pa je bil seveda oblikovanje turističnih paketov.”

Da so posamezne lokalne skupnosti uspešne pri kandidiranju za evropska sredstva, je pomembno, da imajo dobro ekipo, ki pripravlja projekte. “Zlasti manjšim občinam z le nekaj zaposlenimi priporočamo, da v pripravo projektov vključijo projektne pisarne in predvsem regionalne razvojne agencije, katerih osnovna naloga je pomoč prijaviteljem pri izdelavi tovrstnih projektov. Priprava čezmejnih projektov je običajno zelo zahtevna naloga, ki lahko traja tudi do šest mesecev. Potrebno je zbrati kvalitetne čezmejne partnerje, določiti finančne konstrukcije, aktivnosti in podobno.”

 V okviru čezmejnih projektov bo za gorska območja mogoče pridobiti evropska sredstva predvsem za zelene vsebine

Čezmejni program Interreg Slovenija-Avstrija v okviru nove finančne perspektive 2021-2027 pokriva tudi gorska območja. Omogoča pa prijavo projektov s področij prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja tveganj, spodbujanja prehoda na krožno gospodarstvo, razvoja veščin in kompetenc za delo in življenje, trajnostnega ekonomskega razvoja na osnovi kulturnih in turističnih potencialov, vzpodbujanja sodelovanja med institucijami ter izboljšanja zaupanja in sodelovanja med prebivalstvom.

FOTO: Karmen Razlag

Najbolj izrazito podpira sodelovanje na območju gora transnacionalni program Alpe, ki obsega gorati del, predalpska hribovja in metropole okoli njih. Program pokriva različna tematska področja: prilagajanje podnebnim spremembam, spodbujanje biotske raznolikosti in zelena infrastruktura, pospeševanje energetske učinkovitosti, prehod h krožnemu gospodarstvu, krepitev raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uporaba naprednih tehnologij in digitalna družba za prebivalce, podjetja in upravo.

Prve razpise lahko pričakujemo konec tega oziroma v začetku prihodnjega leta

V programu in projektih sodelujejo regije iz sedmih držav, prijavitelji projektov pa so lahko zelo različni. V Sloveniji so v tem trenutku objavljeni razpisi v okviru pobude ReactEU in Načrta za okrevanje in odpornost. Prve razpise v okviru čezmejnih programov in večletnega finančnega okvira 2021–27 pa lahko prijavitelji projektov pričakujejo konec tega leta oziroma v začetku leta 2023. Za program Alpe sta bila že novembra 2021 objavljena dva razpisa v višini 30 milijonov evrov evropskih sredstev. Prvi, standardni razpis je bil odprt do 28. februarja,  drugi, ki se zaključi 22. aprila, pa je namenjen projektom male vrednosti (to je približno pol milijona evrov na projekt).

Predvsem je pomembno, da na mariborskem območju pripravimo ustrezne, zlasti zelene vsebine.

“Predvsem je pomembno, da na mariborskem območju pripravimo ustrezne, zlasti zelene vsebine. Ker je čezmejni program Slovenija – Avstrija v zaključni fazi usklajevanja z Evropsko komisijo, predvidevamo, da bodo prvi razpisi objavljeni konec tega leta oziroma v letu 2023. Zainteresiranim priporočam, da se o vseh podrobnostih seznanijo na spletni strani, pri pripravi vlog pa se obrnejo na našo službo za svetovanje. Prijaviteljem z usmeritvami pomagamo, da gredo projekti v pravo smer,” še pravi državna sekretarka.

Prijaviteljem projektov so pri njihovem delu za pomoč na voljo organi upravljanja, skupni tehnični sekretariati in nacionalne kontaktne točke Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V prihodnje želijo delo še optimizirati, in sicer z zmanjšanjem birokracije in upravnih bremen, uvedbo racionalnih in poenotenih postopkov ter enotnih kontaktnih točk, pravočasno pripravo kakovostnih navodil ter z ustrezno izmenjavo informacij na delavnicah, osebnih svetovanjih, spletnih straneh in družbenih omrežjih.