Slovenci smo v teh dneh množično v gozdovih, saj nam je zgodnja jesen postregla z obilico gob. Še vedno velja pravilo, da lahko oseba nabere do 2 kilograma gob dnevno, da jih nabiramo le v zračno embalažo, nikakor ne v plastično vrečko, in da ne smemo nabirati majhnih gob. Te namreč še niso dozorele, s tem, ko jih odtrgamo, prekinemo njihov življenjski cikel. Pomembno je tudi, da vozil v naravi, če se do gozda pripeljemo z avtom, ne parkiramo kjerkoli, da v gozdu nismo glasni, saj s tem plašimo živali, da ne odmetavamo smeti in da gob, ki jih ne poznamo, ne brcamo. Morda jih pozna kdo drug ali pa jih bodo pojedle živali.

41 vrst gob je pri nas zavarovanih

V Sloveniji je zavarovanih 41 vrst gob, ki jih ne smemo nabirati, med njimi je kar nekaj užitnih. Najpogosteje se omenjajo: knežja mušnica (Amanita caesarea), kraljevi goban (Boletus regius), orjaška plešivka (Calvatia gigantea), nagubana koprenka (Cortinarius praestans), čokata žilolistka (Gomphus clavatus), gobe iz rodu bradovcev (Hericium spp.) in še nekatere vrste, med katerimi jih je kar nekaj takih, ki smo jih v preteklosti nabirali. Zavarovane vrste gob si lahko ogledate na spletni strani Gobarskega društva Lisička Maribor.

Če to mejo presežemo, nam ni več pomoči.

Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor, nabiralcem gob svetuje, da se včlanijo v gobarska društva, v katerih bodo spoznavali gobe, ki rastejo v različnih letnih časih in različnih okoljih. Glede gobarskih knjig in programskih orodij na pametnih telefonih dodaja, da njihovi avtorji v njih vključujejo le najlepše primerke s tipičnimi značilnostmi, situacija v gozdu pa je velikokrat drugačna. Do razlik med gobami prihaja že v primeru sušnega in deževnega obdobja. “Če pride do usodnih napak, torej do zamenjave gob, je naše življenje odvisno od količine zaužitih gob, saj obstaja mejna količina strupov. Če to mejo presežemo, nam ni več pomoči.”

Zamenjave med gobami so lahko usodne

Le s strokovno razlago se lahko naučimo osnovnih pravil, s čimer se tveganje za morebitne zastrupitve bistveno zmanjša. “Ljudje, ki niso natančni opazovalci ali si pomagajo s posnetki iz gobarskih knjig, zamenjujejo veliko vrst gob; denimo zajčke (Lyophyllum) za rdečelistke (Entoloma), zajčke za kolobarnice (Tricholoma), mušnice (Amanita) za golobice (Russula). Taka zamenjava je lahko usodna, saj je zelena mušnica (Amanita phalloides) podobna zelenkasti golobici (Russula virescens).”

Zelena mušnica – smrtno strupena (FOTO: Gregor Klarič)/Zelenkasta golobica (FOTO: Slavko Šerod)

Zaradi usodne zamenjave smo v Sloveniji že zabeležili smrtne primere. “Usodna je lahko tudi zamenjava koničaste mušnice (Amanita virosa) s kukmaki (Agaricus) oz. šampinjoni, še posebej, če nabiramo majhne primerke in nismo pozorni na lupino v dnišču beta. Prav tako zamenjava dežničkov (Lepiota) z dežniki (Macrolepiota).”

Koničasta mušnica – smrtno strupena (FOTO: Franc Hojnik)

Šerod nadaljuje pojasnjuje, da so si tudi gobani oziroma jurčki med seboj dokaj podobni, zato jih lahko prav tako zamenjamo. “Na srečo noben goban ni smrtno nevaren, je pa nekaj strupenih. Vsi, ki so strupeni, imajo trosovnico rdeče barve.” Med tistimi, ki imajo trosovnico bele, rumene ali zelene barve, lahko z gobani zamenjamo:

  • žolčasti grenivec (Tylopilus felleus)

Žolčasti grenivec (FOTO: Slavko Šerod)

  • grenki goban (Boletus radicans)

Grenki goban (FOTO: www.pilz-baden.ch)

  • leponogi goban (Boletus calopus)

Leponogi goban (FOTO: Slavko Šerod)

Nekatere gobe so podobne tudi lisičkam, ki jih lahko zamenjujemo z:

  • divjim lisičkovcem (Hygrophoropsis aurantiaca), ki je v surovem stanju strupen

Divji lisičkovec (FOTO: Bojan Dobravc)

  • oljkovim livkarjem (Omphalotus olearius), ki je strupena vrsta gobe

Oljkov livkar (FOTO: Milanka Gutman)

Za štorovke, gre za domače ime za rod mraznic (Armillaria), velja, da so vse pogojno užitne oziroma v surovem stanju strupene. Posebna previdnost je potreba pri mali štorovki (Kuehneromyces mutabilis), ki jo lahko zamenjamo s smrtno nevarno obrobljeno kučmico (Galerina marginata).

Mala štorovka (FOTO: Slavko Šerod)/Obrobljena kučmica (FOTO: Slavko Šerod)

Sirovke spadajo v rod mlečnic (Lactarius), katerih skupna značilnost je, da sočijo mleček. “Če je mleček oranžne barve, smo na varni strani, saj so vse take vrste užitne. Zato menimo, da zamenjava pri teh vrstah ni mogoča. Če je mleček bele ali rumene barve, pa je potrebna previdnost, saj je med njimi nekaj strupenih vrst;” še pravi Šerod in doda, da imajo v Gobarskem društvu Lisička Maribor vsak ponedeljek ob 18.00 uri, vse do polovice novembra, determinatorske večere, kjer pomagajo pri določanju gob. Gobe lahko prinese vsak, ki ni vešč razlikovanja različnih vrst med seboj. “Nabrane gobe lahko prinesete na sedež našega društva, ki je v prostorih mestne četrti Magdalena, na Preradovičevi 1, in vam jih bomo pomagali določiti, da boste vedeli, katere so primerne za v lonec.”

V Sloveniji je na delu 16 gobarskih inšpektorjev

Zakon o gozdovih v 81. členu predvideva globo od 200 do 400 evrov za posameznika, ki preseže dovoljeno količino gob, kar je 2 kilograma dnevno po osebi. Kršitve ugotavljajo predvsem okoljski in gozdarski inšpektorji, prav tako nadzorna služba za varstvo parkov in drugih naravnih znamenitosti. Poleg omenjenih nadzornih organov nadzor nad trgovanjem z gobami opravlja tržna inšpekcija, nad izvozom oziroma iznosom gob pa nadzor opravljata carinski organ in policija. Na področju Slovenije je, kot pojasnjuje predsednik mariborskega gobarskega društva, 16 okoljskih inšpektorjev, kar je gotovo premalo, da bi bili kos gobarskim roparskim pohodom. “Zato sklepam, da bi bilo treba nadzor v času obilne rasti gob veliko bolj intenzivirati.”