Žetev ječmena v Podravju in drugod po Sloveniji se v tem času končuje, začela pa se je žetev pšenice. Franc Küčan, predsednik komisije za odkup in prodajo žit ter podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, nam je pojasnil, da je letošnji posevek ječmena in pšenice zaznamovalo muhasto vreme, zato s količinami ne moremo biti zadovoljni. »Štartali smo zelo slabo. Lahko omenim pozno žetev koruze, veliko padavin, težko setev žit, močo, blato, …. Jesenska rast žit je bila zato omejena, marsikje ni bila uporabljena zaščita pred pleveli. Sledila je zima, ki je bila mokra, po 20. februarju je sledila huda suša brez padavin, dognojevanja niso bila uspešna, maj je bil znamenju padavin, sledil pa je vročinski udar. Posledično je tako letina žit, velja za ječmen in pšenico, zelo slaba.«

Na višje odkupne cene je vplivalo tudi dogajanje na Kitajskem

Višina letošnjih odkupnih cen žit je po besedah Küčana odvisna od dogajanja po svetu, zlasti na vzhodu Kitajske in v azijskih državah. »Pri Kitajcih se je začel masovni preporod proizvodnje prašičjega mesa. V samo enem letu so zgradili 12 tisoč nadstropnih prašičjih farm. Kot je znano, so pred nekaj leti ostali brez prašičjega mesa, zato so po Evropi pokupili domala vso meso. Za živali na vseh teh farmah je potrebno zagotoviti prehrano, zato so Kitajci v Avstraliji, Novi Zelandiji in Ameriki pokupili krmno bazo, koruzo in ječmen. Poleg tega so tisti, ki špekulativno obvladujejo trg, spomladi zadržali prodajo žit. Že lani jeseni je tako cena pšenice začela naraščati in je znašala več kot 200 evrov za tono brez DDV-ja. Koruza pa je dosegla maksimalno ceno 250 evrov za tono.«

Borzna cena pšenice je bila v maju oziroma v začetku junija 230 evrov, v času žetve se je sicer nekoliko spustila. Lahko pa smo zadovoljni, ker je ječmen dosegal ceno od 165 do 175 evrov, lani od 125 do 135 evrov.

»V Sloveniji se v bitko za krmo močno vključuje Perutnina Ptuj, kar je dobro, Italijani so spomladi po visokih cenah kupovali krmno pšenico. Borzna cena pšenice je bila v maju oziroma v začetku junija 230 evrov, v času žetve se je sicer nekoliko spustila. Lahko pa smo zadovoljni, ker je ječmen dosegal ceno od 165 do 175 evrov, lani od 125 do 135 evrov.«

Žitna veriga se je letos pretrgala

V letošnjem letu se je sesula žitna veriga. “Gospodarska zbornica Slovenije je enostavno odpovedala sodelovanje v žitni verigi, česar kmetje ne obžalujemo. Posledično ne bomo oblikovali skupnih odkupnih cen, saj imamo slabe izkušnje iz lanskega leta, ko je Gospodarska zbornica Slovenije enostransko oblikovala cene odkupa žit. Po mnenju sindikata, zbornice in zadružnikov morajo letos pri odkupu pšenice glavno vlogo odigrati zadruge, ki delajo v imenu kmetov in tako postavljajo ceno. Končni kupci pa morajo sedaj priti do zadrug, te pa jim morajo jasno povedati, koliko so odštele za pšenico in koliko jim morajo plačati, če hočejo imeti slovensko pšenico.”

Vsa leta, ko je delovala žitna veriga, razen v letih 2011 – 2013, ko je bilo sodelovanje dobro, pa so veliki sistemi (Žito, Mlinotest, …) sami postavljali ceno, po kateri so morale odkupovati tudi zadruge, pri čemer si te večkrat niti niso mogle obračunavati stroškov, zato so jih prenašale na kmete. Zdaj pa je trg za pšenico dokončno zaživel.

“Vsa leta, ko je delovala žitna veriga, razen v letih 2011 – 2013, ko je bilo sodelovanje dobro, pa so veliki sistemi (Žito, Mlinotest, …) sami postavljali ceno, po kateri so morale odkupovati tudi zadruge, pri čemer si te večkrat niti niso mogle obračunavati stroškov, zato so jih prenašale na kmete. Zdaj pa je trg za pšenico dokončno zaživel. Samo v Pomurju beležimo 13 zbirnih centrov, niti pred enim se ne pojavlja gneča. Naj še povem, da zdaj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarsko in prehrano razpisuje sofinanciranje skladiščnih prostorov za kmetijske zadruge, kar je potrebno izkoristiti. Potrebno je zgraditi dodatne zbirne centre – silose, v katerih je potrebno pšenico zbrati in z njo, ko se vse ohladi, začeti trgovati. Najslabše je, če mora kmet pšenico sam odpeljati do končnega kupca, ki ima tako v rokah škarje in platno.”

Odkupna cena pšenice se giblje od 175 do 195 evrov

»Javno smo pozvali vse, ki zbirajo pšenico, naj pri odkupni ceni upoštevajo vse dejavnike, kot so suša, moča, vročinski udar. Predlagali smo odkupno ceno pšenice v višini od 180 do 225 evrov za tono, v štirih kakovostnih razredih, in mislim, da se zadeva odvija v tej smeri. Najboljše krmne pšenice so pri zadrugah v tem trenutku plačane v višini 180 evrov, pri Panviti 165 evrov, ostali pa ponujajo od 170 do 175 evrov. Cena 220 evrov za tono velja zgolj za premium pšenico s posebno kakovostjo, ki pa je letos ni. Največ je pšenice kakovostnih razredov B1 in B2, pri katerih se odkupna cena giblje od 175 do 195 evrov, kar je dobrih 30 evrov po toni več kot v lanskem letu. Je pa pridelek za približno 20 odstotkov nižji. V tem trenutku najdražje plačuje pšenico Reiffeisen-Trgovina,« pojasnjuje naš sogovornik.

VIR: Geza Grabar, Kmečki glas

 

VIR: Geza Grabar, Kmečki glas

LEGENDA:

B: beljakovine v %
HL: hektolitrska masa (kg/hl)
S: sedimentacija
Št.p.: število padanja

Franc Küčan vztraja pri 100-odstotnem slovenskem poreklu osnovne surovine izdelkov

Franc Küčan, ki je tudi predsednik sektorskega odbora za deklariranje izbrane kakovosti slovenske pšenice, slovenske moke in slovenskih pekovskih izdelkov, pravi, da si prizadevajo za deklarirani slovenski kruh, slovensko žemljo, potico, štrudl, … z oznako Izbrana kakovost, kar bi se lahko zgodilo že prihodnje leto. »To pomeni, da bodo špekulanti, kot npr. Žito in še kdo, ki glavnino pšenice kupujejo tam, odkoder prihajajo njihovi lastniki, torej v tujini, pred dilemo, kako bodo deklarirali svoj gotovi izdelek. Pravila so namreč jasna; osnovna surovina, torej moka, mora biti slovenske izbrane kakovosti. Upam, da se bodo v naslednjem letu ti veliki prodajalci kruha in pekovskih izdelkov prebudili in da bodo začeli ceniti slovensko pšenico in slovensko moko.«

Kmetje so zaradi nizkih odkupnih cen žit v preteklosti posejali manj pšenice

Na vprašanje, ali torej kmetje opuščajo dejavnost zaradi nizkih odkupnih cen žit, Küčan odgovarja: »To je res. V letu 2010 so nas kupci prepričevali, da lahko kupijo poceni pšenico v tujini, zato so zanjo ponudili le okoli 100 evrov za tono. Nato je kmetijsko ministrstvo leta 2010 z oblikovanjem žitne verige želelo zaščiti domače kmete. Leto kasneje je cena pšenice znašala tudi do 225 evrov, imeli smo čez 100 tisoč ton slovenske pšenice. Leta 2012 smo imeli posejane 34 tisoč hektarov pšenice, po lanskoletni sramotni ceni in stiskanju primarnega sektorja, pa so kmetje mlinarje kaznovali in posejali samo 27 tisoč hektarjev njivskih površin s pšenico. In to zaradi treh letin, ko so se kupci sprenevedali, doma za pšenico plačali malo, v tujini pa jo drago kupovali. Na drugi strani pa se je povečevala proizvodnja ječmena in njegovih alternativ – pivovarskega, krmnega, prav tako proizvodnja sladkorne pese in drugih kultur. Letos torej beležimo za 7 tisoč hektarjev manj posejane pšenice, kar pomeni za okoli 30 tisoč ton manj pšenice na trgu.«

Letos torej beležimo za 7 tisoč hektarjev manj posejane pšenice, kar pomeni za okoli 30 tisoč ton manj pšenice na trgu.

Kljub višjim letošnjim odkupnim cenam žit pa obeti niso dobri. »Dražijo se železo, energija, nafta, umetna gnojila. Bojim se, da se bo naslednje leto trg obrnil v drugo smer, kar lahko pomeni znatni padec cen pšenice, s čimer bomo kmetje plačali davek za letošnje leto,« zaključuje naš sogovornik Franc Küčan.