Danes se uradno začne pomlad. Nekatere njene znanilce, kot so recimo zvončki in norice, smo lahko že opazili. A kako je s štorkljami, ki so jeseni odletele v tople kraje?

Kot je za nas pojasnila koordinatorka izobraževanja Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Urša Gajšek, so se nekatere bele štorklje že vrnile v Slovenijo. Večina se namreč vrne zadnji teden marca ali prvi teden aprila.

Koliko štorkelj se je vrnilo, bo znano ob njihovem popisu

“Podatka, koliko in točno v katere kraje so se vrnile, nimamo, saj podatkov o prihodih belih štorkelj ne zbiramo sistematično,” je pojasnila.

Podatke o prihodih belih štorkelj zbirajo priložnostno na popisu bele štorklje: “Na DOPPS že od leta 1999 vsako leto v juliju opravimo popis gnezditvenega uspeha bele štorklje. Takrat obiščemo vsako gnezdo in preverimo, če je gnezdo zasedeno in kakšen je bil gnezditveni uspeh. V tem času so mladiči že dovolj veliki, da jih lahko zlahka vidimo na gnezdu, niso pa še poleteli.”

Na popisu vedno oz. če je le mogoče opravijo tudi intervju z domačini. Domačine med drugim povprašajo, kdaj sta štorklji prišli, ali so bile med gnezditvijo kakršne koli težave ipd. Vedno preverijo tudi stanje gnezda in po potrebi jeseni, ko se štorklje odpravijo na selitev, sodelujejo pri koordinaciji ureditve gnezda, da je za naslednjo gnezditveno sezono spet varno.

V zadnjih letih prezimi vedno več štorkelj kar v Sloveniji

Že preteklo zimo smo poročali, da pri nas tudi pozimi ostaja vse več belih štorkelj. “V zimi 2022/2023 beležimo rekordno število prezimujočih štorkelj. Po zadnjih podatkih jih je prezimovalo kar 13,” je dejala Gajšek.

Ob tem je še opozorila, da so podatki o prezimujočih štorkljah zbrani sporadično in ne sistematično, kar pomeni, da obstaja verjetnost, da je prezimovala še kakšna več. Kot prezimujoče bele štorklje določijo tiste, ki so pri nas opazovane med 15. novembrom in 15. februarjem.

Štorklje so prezimile brez težav in brez pomoči

Večina prezimujočih belih štorkelj je preživela zimo brez vsakršnih težav. Tudi pomoči ni potrebovala nobena: “Ker so zime vse bolj mile, pri nas tudi pozimi najdejo dovolj hrane za preživetje”.

V Stražgonjci prezimujejo že več let zapored. Prezimuje lokalen par, torej par, ki tudi sicer tam gnezdi. Par je zdaj že redno prisoten na gnezdu. Pozimi se na gnezdu zadržujeta manj časa, sta pa stalno nekje v bližini – na bližnjih travnikih, njivah, kjer iščeta plen.

Pri nas pozimi belim štorkljam pretijo enake nevarnosti, kot tudi čez leto. “Najpogosteje beležimo smrt zaradi trka z žicami daljnovodov ali da katero povozi avto,” je dodala koordinatorka. Trkom z vozili so še nekoliko bolj izpostavljene pozimi saj se rade pogrejejo na cesti, ki je bolj topla od okolice: “Ravno prejšnji teden smo prejeli informacijo, da naj bi eno ali dve štorklji to zimo povozil avto”.

Opuščanje selitve poveča populacijo štorkelj

Prezimovanje na gnezditvenem območju in skrajšanje selitvenih poti omogoča belim štorkljam boljše preživetje, kar se že odraža pri povečanju populacije.

Kot je za nas pojasnila koordinatorka izobraževanja, se je v zadnjih letih na primer močno povečala zahodna populacija bele štorklje, gre populacijo, v kateri osebki prezimujejo in migrirajo čez zahodno Sredozemlje. Zahodna populacija se je tako povečala kar za 3-krat več kot vzhodna populacija, v kateri osebki migrirajo vzhodno od Sredozemskega morja.

“Razlog za veliko povečanje populacije je ravno opuščanje selitve in prilagoditev na alternativne vire hrane. Večina štorkelj v zahodni populaciji prezimuje kar na Iberskem polotoku, kjer se večinoma prehranjujejo na riževih poljih z invazivnim luizijanskim rakom in na smetiščih.”

Glavno gonilo za selitev so spremembe v dolžini dneva, vplivajo pa tudi drugi dejavniki, kot je na primer temperatura ozračja.

Selitev je energetsko zelo potratna in med njo so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim. Zelo poveden podatek o tem, kako nevarna je selitev je, da 75 odstotkov mladih belih štorkelj umre že v prvem letu starosti, velik del smrti pa se zgodi ravno med selitvijo.

“Da pa bi bele štorklje selitev v prihodnosti popolnoma opustile, je težko verjetno in ne moremo trditi, da bi bilo to bolje.”

Veliko vprašanje je, kaj bo za belo štorkljo prineslo spremenjeno ravnanje z odpadki ob upoštevanju Direktive 2008/98/ES o odpadkih, denimo zaprtje odprtih smetišč, sočasno z uničevanjem in degradacijo habitatov ptic. “Te spremembe bodo zagotovo imele velik vpliv na številčnost belih štorkelj, kot tudi na selitveno vedenje,” je zaključila Gajšek.