Novela zakona o evidencah delovnega časa bo od danes dalje v uporabi, je pred dnevi napovedal minister za delo Luka Mesec. Kot je še pojasnil, bodo odprli poseben elektronski naslov, na katerega bodo lahko zaposleni in delodajalci tri mesece pošiljali pripombe. Vlada bo nato zakon, če bo treba, popravila. Inšpektorat bo ta čas na terenu v funkciji svetovalca.

Spomnimo, potem ko je tik pred zdajci prišlo do zapleta v zvezi z novelo zakona o evidentiranju delovnega časa, pri čemer naj bi bila v igri tudi njena zamrznitev, so na Inšpektoratu RS za delo napovedali zamik napovedane usmerjene akcije nadzora na začetek leta 2024. Za to so se odločili zaradi številnih novosti, ki čakajo podjetja.

Kot je navedel Mesec, uporabe novele zakona vlada ne more ustaviti, saj so za to potrebni določeni procesi, bo pa ministrstvo odprlo poseben elektronski naslov [email protected], na katerega bodo lahko vsi, ki bodo naleteli na kakršnekoli težave pri izvajanju zakona, sporočali komentarje, opažanja, predloge. “Naše strokovne službe bodo to pregledale in po potrebi bomo zakon čez tri mesece spet odprli in ga popravljali,” je napovedal Mesec.

5 ključnih sklopov

Novela prinaša pet ključnih sklopov sprememb. Prvi se nanaša na delavce, za katere mora delodajalec voditi evidenco. Po novem bo to veljalo za vse, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu – pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. Samozaposlenim evidence o izrabi delovnega časa zase tudi v naprej ne bo treba voditi.

Drugi sklop novosti dopolnjuje podatke, ki jih je treba vpisovati v evidenco. Po novem bo treba vpisovati še čas prihoda in odhoda delavca z dela, izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, pri čemer bo treba navesti le, ali je bil odmor izrabljen in v kolikšnem obsegu, ne pa denimo tudi, kdaj se je začel in končal. Prav tako bo treba zabeležiti opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da bo razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.

Novela zakona o evidentiranju sicer predvideva beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, denimo o prihodu in odhodu ter koriščenju odmora, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.

Prinaša tudi spremembo definicije delavca, za katerega mora delodajalec voditi evidenco. Po novem bo to veljalo za vse, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu – pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. To pomeni, da bo treba evidentirati tudi delovne ure zaposlenih po različnih pogodbah, dijakov in študentov, samozaposlenim pa evidenc zase ne bo treba voditi.

V evidenci bo moral biti vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da bodo jasno razvidne plus ali minus ure.

Evidence na sedežu dela

Tretji sklop novosti cilja na verodostojnost evidenc. Delodajalec bo tako moral delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec pisno obvestiti do konca plačilnega dne, lahko elektronsko. Poleg tega bo imel delavec možnost od delodajalca zahtevati seznanitev s podatki iz evidence enkrat tedensko.

Določena je tudi obveznost delodajalca, da evidence trajno hrani na sedežu oziroma kraju opravljanja dela, denimo na gradbišču. Na ta način se ob obisku inšpektorjev ne bo mogel več izgovarjati, da podatkov nima pri sebi, in jih nato dostavljati v prirejeni obliki, kar se je dogajalo doslej.

Izjema so funkcionarji in poslanci, za katere velja ločena zakonodaja, prav tako so v področni zakonodaji evidentiranje drugače uredili visokošolski učitelji. Prav izjeme od novele zakona o evidentiranju delovnega časa so v javnosti sprožile precej kritik.

Četrti sklop sprememb uvaja elektronsko vodenje evidenc, a le za delodajalce, ki jim je bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršenja določb, povezanih z delovnim časom in evidencami, in sicer za dve leti.

Določene tudi kazni

Poleg tega bodo lahko elektronsko vodenje evidenc enkrat letno predlagali predstavniki delavcev. Delodajalci se bodo morali do tega predloga opredeliti v 30 dneh, morebitno zavrnitev pa pisno utemeljiti in o njej obvestiti inšpektorat. Tovrstni predlogi naj bi bili lahko tudi indici določenih nepravilnosti v podjetju.

Peti sklop se medtem naša na prenovljene prekrškovne določbe. Določene so namreč višje globe, pa tudi pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu. Za prekrške v zvezi z vodenjem evidenc so določene med 1500 in 20.000 evrov, za prekrške v zvezi z elektronskim načinom vodenja evidence pa od 3000 do 20.000 evrov.