Danes v veljavo stopajo tudi nova pravila glede karanten ter glede opreme učiteljev, ki so bili v tako imenovanem tesnem stiku z okuženo osebo. O pričakovanjih in nejasnostih, ki jih odlok prinaša, pa tudi o prednostih pouka v živo, smo govorili z Gregorjem Pečanom, ravnateljem Osnovne šole Janka Modra ter predsednikom Združenja osnovnošolskih ravnateljev. 

Ostaja negotovost, pričakujejo pojasnila

Z novimi pravili se je pojavilo nekaj nejasnosti, za katere trenutno še nimajo rešitev. Informacijska pooblaščenka namreč vodstvom šole, zavoljo varovanja osebnih podatkov, prepoveduje vodenje kakršnihkoli evidenc, zato se poraja vprašanje, do bo podal oceno o karantenah in kdaj bodo podane:

Smo negotovi, kajti nismo si še povsem na jasnem, kaj naj bi pomenilo teh trideset odstotkov okuženih učencev, ker evidenc ne smemo imeti, pričakujemo torej kako dodatno pojasnilo.

“Smo negotovi, kajti nismo si še povsem na jasnem, kaj naj bi pomenilo teh trideset odstotkov okuženih učencev, ker evidenc ne smemo imeti, pričakujemo torej kako dodatno pojasnilo,” pove ravnatelj Pečan in nadaljuje: “Na moji šoli je 750 učencev in brez kake evidence je malce težko na pamet vedeti, kako je s posameznimi oddelki.”

Nov sistem bo deloval blagodejno

Če so šole doslej po lastnih zmožnostih poskrbele, da je pouk kljub šolanju na daljavo ali odsotnosti učiteljev, potekal čim bolj nemoteno, Pečan opozarja, da so visok davek plačali tudi učitelji, predvsem tisti, ki so bili primorani nadomeščati manjkajoče kolege.

Zdi se nam, da bo to, da učitelju po tesnem stiku ne bo treba več v karanteno, učinkovalo zelo blagodejno.

Kadrovske težave so namreč botrovale veliki preobremenjenosti učiteljev: “Zdi se nam, da bo to, da učitelju po tesnem stiku ne bo treba več v karanteno, učinkovalo zelo blagodejno. Karantene učiteljev so imele za posledico velikansko obremenjenost njihovih kolegov. Ti so primorani nadomeščati odsotne kolege, kar je vodilo v močno utrujenost in tudi na mejo izgorelosti.«

 

Bodo FFP2 maske vplivale na kakovost pouka?

Vsakodnevno testiranje sicer ni vsem po volji, vendar Pečan ocenjuje, da je nujno za to, da pouk ostane v šolskih klopeh: “Tisti, ki se mora, se bo pač testiral vsak dan in bo nosil FFP2 masko.”

Ker izkušnje z nošenjem FFP2 mask za zdaj še nimajo, tudi še ne morejo podati ocene, ali bo vplivala na kvaliteto podajanja snovi.

Poleg oteženega dihanja namreč tudi precej zadušijo glas, kar pride do izraza v večjih prostorih, denimo predavalnicah fakultete

Medtem pa so nekateri srednješolski učitelji in predavatelji na fakultetah že povedali, da so poskusi predavanja z omenjenimi maskami bolj naporni iz dveh razlogov. Poleg oteženega dihanja namreč tudi precej zadušijo glas, kar pride do izraza v večjih prostorih, denimo predavalnicah fakultete. Iz tega razloga se jim, dokler ni absolutno nujno, raje izognejo in uporabljajo pregrade iz pleksija.

Študentje nekaterih mariborskih fakultet medtem ocenjujejo, da le malo predavateljev upošteva priporočila in predavanja »blok« ur prekine za redne odmore, ko imajo študentje na prostem možnost sneti masko in se nadihati svežega zraka. Večina jih dvojno uro spelje v enem kosu.

Manj ocen

Da otroci po novem ne potrebujejo več toliko ocen kot ob običajnem letu, ocenjuje za dobro odločitev. Meni, da gre na roko tako učiteljem, kot tistim učencem, ki so v letošnjem letu veliko pouka opravili na daljavo: »Imamo recimo oddelke, ki so imeli smolo in so bili od oktobra že tri ali štirikrat v karanteni. Poudariti je treba, da do tega ni prišlo v vseh oddelkih, nekaj pa jih je žal imelo smolo. Pri njih je dobrodošlo, da ni tako velikega pritiska in je možnih tudi nekaj manj ocen,« pojasnjuje.

Starši zelo radi vesti sprejmejo enoznačno. Ne preberejo, da gre za najmanj toliko ocen in ne zgolj toliko ocen.

Pri tem pa izpostavlja, da je postavljen zgolj nov minimum, kar pa ne pomeni, da bodo imeli vsi otroci bistveno manj ocen. To zmotno menijo predvsem starši: »Starši zelo radi vesti sprejmejo enoznačno. Ne preberejo, da gre za najmanj toliko ocen in ne zgolj toliko ocen.”

Nivo znanja je v času šole na daljavo padel. Ko so otroke spraševali, kaj je po njihovem glavni razlog za slabše znanje, krivca niso iskali drugod: »Čisto prostodušno so večinoma povedali, da zato, ker ni bilo neke prisile, potem se pa seveda doma manj učiš. Zato ocenjujem, da je zelo dobro, da je možnost ocenjevanja na mizi, seveda pa je smiselno, da z neko zdravo mero pristopimo k temu in zmanjšamo skupno število ocen, seveda v odvisnosti od tega, kako je bilo s posameznim oddelkom,« pove Pečan. Če torej obstaja neka verjetnost, da bo prišlo do dodatnega ocenjevanja, bo ta “strah” pri otrocih motivator za učenje.

Didaktičnih priporočil za hibridni pouk ni niti v svetovnem merilu

Da bi se izognili pretiranemu šolanju na daljavo, je ministrstvo v začetku leta predlagalo tudi hibridni sistem šolanja, kadar je mogoč. To pomeni, da se znotraj oddelka, otroci ki imajo odrejeno karanteno, šolajo na daljavo, ostali pa prisostvujejo pouku v živo.

Šolanje na daljavo mnogim ni dostopno, za hibridni način ni didaktičnih priporočil.

Tak način je na nekaterih osnovnih šolah sicer potekal, vendar Pečan neke bistvene prednosti takega načina poučevanja ne vidi.

Zelo malo je šol, ki so tehnično dovolj dobro opremljene, da bi tak pouk sploh lahko izvajali. Druga težava so bele lise, kjer ni pokritosti s širokopasovno internetno povezavo.

»Zelo malo je šol, ki so tehnično dovolj dobro opremljene, da bi tak pouk sploh lahko izvajali. Druga težava so bele lise, kjer ni pokritosti s širokopasovno internetno povezavo. Še več je belih lis pokritosti z mobilnim signalom,« pojasni.

Do sedaj še ni bilo didaktičnih priporočil takega načina pouka, metode sploh še niso bile razvite, niti v svetovnem merilu.

To so razlogi, da sistem ne more bazirati niti na pouku na daljavo, niti na hibridnem pouku, meni sogovornik.
“Do sedaj še ni bilo didaktičnih priporočil takega načina pouka, metode sploh še niso bile razvite, niti v svetovnem merilu. Gre za poskušanje in stvari so lahko vprašljive.”

Pouk v živo je pod trenutnimi pogoji najbolj smiseln tako za učitelje, kot tudi za učence. Šola namreč ni le prostor, kjer se “prejme ali preda” znanje, temveč ima še mnogo drugih nujnih funkcij, denimo socializacijsko. Našteto pa zna biti dovolj velik razlog, da bodo stroka in starši stopili na isto stran in pouk poskusili čim dlje ohraniti za šolskimi zidovi, kamor nemara tudi sodi.